Že skoraj četrt stoletja delam kot zdravnik v ZDA, kjer tako rekoč vsi nevrokirurgi poznajo profesorja Dolenca in njegovo ime omenjajo s spoštovanjem, kot si ga zasluži. Žal je bil izid operacije pri enem od pacientov neugoden. To se občasno dogaja tudi v najboljših klinikah najbolj razvite države tega planeta – ZDA.
Neuspeh operacije ni nujno istoveten z malomarnostjo, pač pa je posledica tega, da medicinska veda ni vedno eksaktna znanost kot denimo matematika, kjer je mogoče vse vnaprej preračunati in predvideti. Človeško telo je kompliciran stroj, katerega zakonitosti so poznane le do neke mere. Vsak človek tudi reagira na neki svoj način, ki se lahko razlikuje od poprečja. Medicina je zato podobno kot ekonomija mešanica znanosti in intuicije.
Ne moti me izraelska tožba. Kar me najbolj pri vsem tem boli, je to, da so profesorja Dolenca izdali njegovi slovenski bratje. Boli me, ko opažam reakcije Slovencev, ki temeljijo predvsem na škodoželjni privoščljivosti in pomilovanju. Sodniki sodišč se na vse možne načine trudijo, da bi ugodili izraelski tožbi. Kar tekmujejo med seboj v iskanju krivde najboljšega nevrokirurga, kar jih je dala Slovenija.
Judovski lobi v ZDA poznam izredno dobro, prav tako tudi državo Izrael, kjer sem ravno letos preživel mesec in pol. Izraelci bi v primeru, da bi nekdo od zunaj obtožil njihovega zdravnika, storili vse, kar je mogoče, da bi zaščitili svojega človeka. Če bi bilo treba, bi tudi spremenili obstoječi zakon. Izraelci se ne trudijo ugajati drugim. Dobro pač vedo, da hlapčevanje ne rojeva uspeha. Slovenci smo žal drugačen narod. Škoda, da je tako.
Slovenija je dosegla velik gospodarski napredek. Na zunaj je neprimerno bolje urejena in čistejša kot na primer Izrael. Skrajni čas je, da se začnemo tudi samospoštovati temu primerno.
Matjaž Šebenik West Palm Beach, Florida