Res se zgodi, da včasih narava ne prizanaša nikomur. Tako se je zgodilo tokrat na zelo velikem območju naše domovine. Na podeželju prebivalci v tej nesreči nismo ostali sami. Že v nedeljo so nas obiskali lokalni prostovoljni gasilci in poskrbeli za odstranitev drevja in vej, ki so ogrožale hišo, sosedje smo si med seboj pomagali in delili usodo stotisočih. Sosedje so nam tudi za nekaj ur posodili agregat, da nam ni bilo treba zavreči vse hrane iz zamrzovalne omare. Brez elektrike, brez prevoznih poti, brez mobilnih signalov. Informacije je dobila le peščica srečnežev z agregati, drugi pa smo bili v »ledeni dobi«. Na dan smo zvlekli stare baterijske tranzistorje. Radijska poročila so bila naše edine informacije.

Poslušam večerna poročila in izvem, da je ponekod še huje in da so ljudje celo brez vode. Nato pa slišim obvestilo ministrstva za šolstvo, naj si starši na njihovih spletnih straneh ali pa na teletekstu pogledajo, katere šole bodo odprte! To obvestilo bi osrečilo še Butalce! Nato še podobna obvestila o tem, kako naj ljudje preverjajo prevoznost cest ipd. Pa si mislim, da se te neumnosti ne bodo več ponavljale. Žal so se.

Spektakularen prihod premierke in spremstva z oklepniki na Jezersko mi je vzbudil upanje. Gredo v vsako zasuto, zaledenelo in pomoči potrebno slovensko vas. Všečno opravljeni politiki z bejzbol kapicami in nasploh športnega videza so se pojavili samo še nekajkrat.

V začetku prejšnjega tedna mi je hčerka s pomočjo družabnega omrežja priskrbela izposojo z gorivom napolnjenega agregata dobrotnika Tineta iz Ljubljane. Po neprevoznih cestah so do mojega doma agregat pripeljali s pomočjo sosedov in družine. Za 3 do 4 ure na dan sva s hčerjo malo bliže civilizaciji in na istem vztrajava, saj je moja hiša že deveti dan brez elektrike. Lahko si vsaj najnujnejše informacije pogledava na spletu, si napolniva mobilnik in seveda poskrbiva za neoporečnost zalog prehrane v zamrzovalniku. Žal pa vladno »dobrohotno« znižanje trošarin pri dizelskem gorivu za manjše agregate ne velja, saj delujejo le na 95-oktanski bencin!

Sredi minulega tedna, še vedno brez elektrike, pokličem lokalno skupnost, kar župana Franca Setnikarja. V hrupu motornih žag mi je povedal, da ne dobi prav nobene pomoči, da ima dokumentacijo od prvega dne klicanja štaba civilne zaščite, da najprej niso niti odgovarjali, nato pa so mu končno sporočili, naj si pomagamo sami! Prosil je za vsaj 8 agregatov.

V Polhovem Gradcu so bili zaprti tako šola kot vrtec, trgovina, pošta, muzej itd., da o edinem bankomatu na območju ne govorim, so nas pa po radiu pozivali, naj si na spletu odkrijemo delujoče bankomate!? Po slišanem pokličem eno od javnih radijskih postaj, ki kar naprej ponavlja neresnico, ki jo plasira štab civilne zaščite, da župani ne prosijo za nobeno pomoč!

Potem se malo sicer »odstrne« resnica, da je takih županov, ki prosijo in moledujejo za pomoč, še precej več, gospod poveljnik pa še vedno ponavlja, naj ljudje vendarle prosijo! Tudi ta blamaža počasi izgine iz medijev...

Potem se zgodi Tarča s spoštovanim Bobovnikom – a žal strel v prazno.

Gospod Obrambni poziva, naj ljudje prosijo za pomoč, da bodo »oni« pomagali. Prav je, da ima tudi obramba kaj vpogleda v razmere v državi, najvišji je pa tudi pristojen, odgovoren in seveda plačan za to, da pomaga.

Za 250.000 prizadetih prebivalcev s 317.000 evri pomoči! Naj vas spomnim: za 6000 čelad za vojake, ki so bile kupljene že v kriznem času konec leta 2013, smo namenili 326.000 evrov in to je bil šele prvi obrok, drugi je v letošnjem letu in tretjega bomo plačali v prihodnjem letu. Torej malo manj kot milijon evrov! Menda so bile čelade iz leta 2002 zastarele.

Gospoda Kmetijskega zelo skrbi za gozdove in gozdne ceste. Spoštovani, odvežite kravato, nataknite si čelado, primerno se oblecite in v gozd z motorko! Lahko bi poskrbeli tudi za kmete v težavah, predvsem pa zaposlili 300 brezposelnih gozdarjev, imeli bi kaj početi! Mimogrede, v zadnjem tednu bi lahko vpili in skandirali: Kdor ne žaga, ni Sloven'c!

In potem vsak nov dan nova neprijetna presenečenja...

Gospod Notranji, policisti, ki so v vaši pristojnosti, so ustavljali ljudi na cestah, ki so bile res zaprte – a glejte, ljudje so morali preživeti sebe in družine, se oskrbeti s hrano in gorivom. Ste jim morda vi pomagali? Eden od ustavljenih voznikov je namreč prosil policista, da mu pomaga pri dostavi nujno potrebnih živil in goriva, ta pa mu je mirno odvrnil, da ni za to tam!

Potem pa še nekaj o naši prvi ministrici. Zelo všečno je danes povedala, da bo preverila, ali je bilo vse v redu. Spoštovana, vi bi morali vedeti sproti, za vsako uro in vsak dan posebej, ali poteka »vse v redu«. Zato vas imamo in tudi plačujemo, prav vsi.

V času mrka sem poslušala tudi radijsko oddajo za pomorce. Pomemben prispevek je bil namenjen vrnitvi naše vojaške ladje Triglav s humanitarne poti okoli italijanskega škornja in nazaj. Vendarle je enkrat ta naša ladja plula na vso moč, saj v našem majhnem zalivčku pač ne more pokazati vsega, kar zmore. Gospa premierka je povedala, da smo naredili zelo dober vtis na naše sosede in na Evropo, ker smo solidarni in sočutni do stisk in problemov ljudi.

Spoštovani, kaj pa mi, prebivalci Slovenije? Ste sposobni sočutja in razumevanja naših stisk? Dvomim!

Pa še o gospodu Zunanjem, Zdravstvenem, predvsem pa velikem zagovorniku upokojencev. Koliko upokojencev na prizadetih območjih je obiskal in jim namenil vsaj toplo besedo?

Zdaj pa še o naših elektrodistributerjih. Gospod z Elektra Ljubljana je danes zatrdil, da ne bo povišal omrežnin. Ne morem verjeti! Gospod in vrlo vodstvo ene najbolje plačanih služb nam sporočata, da ne bosta prevzela odgovornosti za dotrajano infrastrukturo, ki je v velikem delu popolnoma uničena. Namesto posodabljanja in načrtovanja primernejših v zemljo vkopanih vodov nam daje obljube, ki niso vredne počenega groša. Prej ali slej bomo plačali prav vsi, tisti, ki ne bo mogel ali hotel, ga boste mirno izklopili, kot doslej. Na svoji spletni strani za celotno Slovenijo imajo samo en kontakten elektronski naslov in dve telefonski številki, do gospodov vodilnih ni e-dostopa. Zelo prijazno, povedo vse o tem, kaj si mislijo o nas – preplačaj in molči!

Moje pisanje je namenjeno vsem tistim, ki ne zaupamo več! Potihnili so vsi politiki, vstajniki...

Kdo nam sploh še lahko pomaga v takih situacijah, res samo družine, sosedje, gasilci in prostovoljci in delo lokalne skupnosti? Ne pričakujem, da bo kdor koli iz visokih krogov odstopil, pričakujem pa od nas vseh, da se končno zbudimo in ukrepamo. Ne zaslužijo si nas!

Janja Vesel - Gabrijelčič,

Smolnik nad Polhovim Gradcem