Tudi takrat, ko se sprehajajo po sodiščih – sprehajajo se, da – kajti pri nas je za politične monstrume sodišče pač rajska plaža… Sodišče je za njih prostor, kjer celijo svoje bolne frustracije in zrežirajo kakšno »ugledno« farso. Če farse na sodišču ne zrežira kak »ugleden« oblastnik, jo pa zrežira Jerovšek kar sredi parlamenta, kadar »vleče paralele« in mu »preskakujejo misli«. Se Hollywood sploh zaveda, kakšnega »uglednega« režiserja je spregledal?

Mnogo prijateljev, kolegov, mimobežnih znancev imam, ki študirajo pravo. Klanjam se jim in hkrati čudim. Dneve in noči masirajo sebe in svoje glave s pravniškim izrazoslovjem in se učijo o pravnem redu in mnogi v ta »red« dejansko verjamejo…

Mnogo ljudi poznam, ki študirajo medicino. Tudi njim moj priklon in hkrati začudenje…

In tu so še bodoči ekonomisti, čeprav se sprašujem, kaj bodo vsi ekonomisti v tem Skrpucalu počeli… Na glas »vlečem paralele« (prosto po Jožefu). Kaj bodo počeli v »državi«, kjer zadnja leta v javnih razpravah ni nikakršnega govora o zagonu gospodarstva, kaj šele, da bi od besed prešli k dejanjem (kot radi rečemo)?

Laično ugotavljam (ker pač nisem ekonomist), da v Skrpucalu preprosto nimamo gospodarstva. No, nekaj malega ga je bojda še… Mikrogospodarstvo. In ker ne ustvarjamo, si seveda izposojamo ali po domače »jemljemo na puf«, »na kredo«. Če si oblast ne izposodi, si pač umisli davek. Ta davek potem pripravi, zanj zapravi nekaj milijonov in potem davek v obliki nekih zakonov pristane na sodišču, kjer se pač zgodi, kar se zgodi.

In tudi, če neki, od oblasti spisan davek na sodišču butne ob tla, ni nikakršnih ovir za oblastnike. V rdeči oblekici stopijo pred mikrofon, si vzamejo pet minut slave, zdrdrajo nekaj stavkov z nešteto »hm-ov« vmes in odhitijo na zaslužen »vikend počitek«, ker imajo čas, ker se ne mudi nikamor. Če ni šel skozi nepremičninski zakon, bo pač šel skozi kakšen drug zakon, in če se slučajno znajde na »uglednem« mestu, ki sliši na ime sodišče, ter pade, bo oblast napela možganske celice in spisala tretji zakon pa četrti…

Morda bo Alenka našla kakšno novo idejo o davkih in zakonih kar v SSKJ zdaj, ko so ji vrli svetovalci obrazložili, da to pač ni nobena stranka iz rajnke Juge, ampak slovar… Morda.

Mogoče bo idejo našla v kakšnem britanskem priročniku, samo interpreta in prevajalca potrebuje, ki ga bo »po črki zakona« plačala iz kakšnega novonastalega davka. In morda ji bo pri tem pomagal drsalec Borut, ko se mu bo med izvajanjem dvojnega toluma ali aksla utrnila kakšna visokoleteča kotaleča se ideja…

In če ji vsi svetovalci, bistroumni prijatelji, Zoran ali sam predsednik ne bodo znali svetovati, lahko za razrešitev zavozlane zagonetke povpraša tudi vsestransko nadarjenega Jerovška, kateremu »misli preskakujejo« in »vleče paralele«…

Rešitve so vedno, le čas in premislek je potreben, to Alenka ve. S tem nam postreže vsakič, ko v neki novi kreaciji stopi pred nas. Z Alenko je pač tako kakor s kakšno mehiško telenovelo… tudi, če žajfnice ne spremljaš vsak dan prikovan pred televizijski ekran in pogledaš le prvi in zadnji del, veš za kaj gre, kajti vsak norec je sposoben razumeti nabor tisočih besed, ki jih nekdo iz dneva v dan preobrača v miselne in paralelne stavke…

Pred nami je nov teden. Oblast je šla malo drnjohat, ker je doživela manjši šok, pa čeprav ga je po besedah filistra za ropanje »pričakovala«. In če bo namero oblasti o kakšnem novem davku v obliki zakona ponovno preprečilo kakšno sodišče, je rešitev vedno na dlani: NOV PUF… in v maternicah se obračajo in se še bodo obračali vsi novonastali (še) nerojeni fetusi, ki so že danes dolžni kar nekaj krepkih tisočakov…

Včasih je veljalo, da prihodnost pomeni svetlobo, vrednost, potencialni kapital – danes prihodnost pomeni zgolj in le: »puf«.

Tomaž Tomše, Brežice