Ves čas dosedanjega obstoja države je RKC vedno močneje vstopala v državni proračun. Pri tem se soočamo, da se družbeni sporazum – ustava – v odnosu do verskih skupnosti ne spoštuje. Tozadevno dogovor državljanov, ki v 7. členu ustave navaja, da so država in verske skupnosti ločene. S tem pove, da dejanja državnih upravljalcev, s katerimi bi želela posegati v religiozno opredelitev, niso dovoljena. Na drugi strani pa ni dovoljen vstop verskih skupnosti v družbeno soupravljanje države. Ne oziraje se na odlok se soočamo z nespoštovanjem ustave. Izhodiščno in nosilno v odnosu z RKC-versko skupnostjo, ki je pri nas uveljavljena s formalno samostojnimi enotami, upravno povezanimi v Škofovski konferenci. Iz tega sledi, da je za svoja ustrezna ali neustrezna dejanja odgovorna samo enota storitelja. Nosilec RKC, Sveti sedež oziroma Vatikan, nima pri tem nikakršne odgovornosti in dolžnosti za sanacijo posledic slabega dela njegovih verskih izpostav. Ne oziraje se na to, da imenujejo odgovorne nosilce v svojih izpostavah. Tovrstna organiziranost RKC je vse Slovence privedla do dolžnosti plačila posledic njihovega grabeža kapitala. Ne glede na to, da je izpostava RKC pri nas največji kapitalist lastništva naravnih dobrin, objektov ter kapitalskih deležev v proizvodnih enotah.
Ukrepanje vlade na poti sanacije družbenih razmer je zajetno poseglo v žep državljanov. Toda da bi ali bo pristopila k odpravi protiustavnega kapitalskega odliva prostovoljnim združenjem verske opredelitve iz proračuna, ne navaja. V tem je daleč največji prejemnik RKC-verska skupnost (materialni velekapitalist!) s plačevanjem izobrazbe njihovim duhovnikom, socialnimi prispevki v času ministra dr. Šturma, povečanih za 100 odstotkov. Na ministrstvu za obrambo plačevanje 13 delavcev zaposlenim v vikariatu skupaj s stroški poslovanja in romanji vojakov v Lurd. Namenjeno delavcem, ki vsakodnevno prihajajo z doma na delovno mesto. Toda z utemeljitvijo RKC, da jim je z zaposlitvijo onemogočena verska izpoved!? Pri tem da v ministrstvu morda to velja za največ nekaj 100 (sto!) od več kot 8500 zaposlenih.
V človekovem razvoju je duhovna opredelitev in v tem je verovanje bilo in je bistvo človekovega sožitja. Nasilno oviranje pri njegovi elementarni potrebi so si do zdaj privoščili redki oblastniki. Da pa so mnogi z nasiljem uveljavljali svoj izraz verovanja, se soočamo daleč nazaj v zgodovino. Povezano s pridobitništvom nosilcev verske izpovedi vse do danes. In prav pri naši dominantni verski skupnosti RKC je dodana vrednost pri pridobivanju premoženja daleč največja. Zato je od vladajočih nerazumljivo, da jih ne ovira protiustavno obremenjevati državljane, večine s povprečnim življenjskim standardom, z obveznim plačevanjem izvajanja prostovoljne verske opredelitve posameznih državljanov. Je skladno etiki in morali, da posamezniki, združeni v prostovoljne osebne interesne skupnosti, ki svojo duhovno opredelitev izražajo prek svojih nosilcev, z njimi brez sramu posegajo v žepe vseh duhovno drugače opredeljenih ali neopredeljenih sodržavljanov?
Aleksander Markovčič, Ljubljana
