V LDS se z odločitvijo vlade o delitvi Slovenije na dve kohezijski regiji ne strinjajo. Predsednik LDS Jelko Kacin jo je v sporočilu za javnost označil kot "nepričakovano, presenetljivo in izrazito enostransko". Član LDS Milan M. Cvikl pa je v imenu poslanske skupine stranke na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril, da "imamo biciklistično vlado, ki se noče pogajati o treh regijah in je tako izpustila v zrak do 100 milijard tolarjev sredstev, ki bi jih sicer lahko pridobila od EU".

Vlada se po Kacinovem mnenju več kot očitno podreja EU, namesto da bi sledila dolgoročnim interesom in potrebam skladnega razvoja države. V LDS po Cviklovih besedah ocenjujejo, da vlada, ki ne spoštuje volje ljudi na posameznih območjih in jim ne omogoča razvoja, ne deluje v dobro Slovenije.

Po besedah predsednika SD Boruta Pahorja bo "sodnik o vladni odločitvi o delitvi Slovenije na dve kohezijski regiji čas". Pahor je spomnil, da se je SD sicer zavzemala za delitev Slovenije na tri regije, ker bi to pomenilo uspešnejše črpanje evropskih sredstev, hkrati pa opozoril, da že sedaj, ko ima Slovenija možnost črpanja EU sredstev, tega ne dela uspešno. Zato je, kot je izpostavil, nujno treba nekaj spremeniti.

SD se je po Pahorjevih besedah skupaj z drugimi parlamentarnimi strankami odločila, da bo dokončno odločitev o delitvi Slovenije sprejela vlada. Po njegovih pojasnilih ima namreč vlada vse relevantne informacije, kaj je možno in kaj ne, poleg tega pa ima vso odgovornost, da sprejme odločitev, v katero verjame. Pahor si je sicer želel, da bi vlada svojo odločitev sporočila neformalno tudi na sestanku predsednikov strank.

"SLS že od vsega začetka podpira rešitev, ki bo realno sprejemljiva na Komisiji EU in bo zagotavljala največji možni pozitivni finančni učinek za Slovenijo," je v izjavi za javnost zapisal poslanec SLS Jakob Presečnik. V SLS menijo, da mora država v nadaljevanju tudi sprejeti takšna merila, ki bodo omogočala financiranje posameznih razvojnih projektov tudi v manj razvitih območjih razvitejše regije. To naj seveda stori z ustrezno kombinacijo evropskih in domačih sredstev.

V NSi po besedah poslanca Antona Kokalja razumejo razloge za tak predlog vlade in menijo, da vlada nima dosti izbire, zato je treba njen predlog konstruktivno sprejeti. "Razlogi so predvsem v omejitvah, ki jih postavlja evropska uredba o skupni klasifikaciji teritorialnih enot za statistiko, hkrati pa je težko obljubiti delitev na več kot dve kohezijski regiji," je za STA povedal Kokalj. Med političnimi strankami je bilo, kot je pojasnil, dogovorjeno, da ostane določitev števila kohezijskih regij v pristojnosti vlade; takšno rešitev po Kokaljevih besedah predvideva tudi zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.

Z odločitvijo vlade o delitvi Slovenije na dve kohezijski regiji soglašajo tudi v DeSUS. "Z zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja smo dali vladi možnosti, da z uredbo določi delitev Slovenije na kohezijske regije, to pa za nas pomeni, da vlada lahko odloči, kakor misli, da je najbolje," je za STA povedal vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič. Kot je dodal, v DeSUS razlogov za takšno odločitev vlade ne poznajo, vendar pa menijo, da bo ta verjetno upravičila delitev države na dve kohezijski regiji.

V SNS pa menijo, da bi bilo za Slovenijo najbolje, če bi na ravni NUTS 2 ostala ena regija, in ostro nasprotujejo sklepu, da je vlada z uredbo naknadno sama odločila o številu kohezijskih regij, je dejal poslanec SNS Bogdan Barovič. "Dokaz, da imamo prav, je hitrost, izredni postopek za regionalno delitev in predlog vlade za vzhodno in zahodno regijo, hkrati pa bo pripravljen en programski dokument," je poudaril.

Vlada je v ponedeljek na dopisni seji sprejela predlog o členitvi Slovenije na kohezijske regije, ki naj bi predlagal delitev Slovenije na dve regiji na ravni NUTS 2, in sicer na vzhodno in zahodno Slovenijo. Podlaga za delitev države je novi zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je začel veljati v soboto in v skladu s katerim lahko vlada število kohezijskih regij določi naknadno z uredbo ter si tako glede na potek pogajanj o prihodnji finančni perspektivi EU za obdobje 2007-2013 zagotovi optimalno pogajalsko izhodišče.Predlog sta v torek na novinarski konferenci podrobneje predstavila minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar ter državni sekretar za evropske zadeve Marcel Koprol.