1. Iz vsebine članka sem razbral, da gre dejansko za tri pogodbe, in sicer:
– pogodbo o upravljanju, sklenjeno med upravnikom in etažnimi lastniki,
– pogodbo o dobavi vode, sklenjeno med VO-KA in upravnikom,
– pogodbo o odstopu terjatev, sklenjeno med VO-KA in tretjo osebo (upravnikom).
2. Stanovanjski zakon v 71. členu navaja: »Upravnik mora brez odlašanja izpolniti zapadle denarne obveznosti tretjim osebam...« In nadalje: »Če obveznosti do tretje osebe (VO-KA) niso poravnane v celoti za vse etažne lastnike, mora upravnik tretji osebi na njeno zahtevo /.../ posredovati podatke o etažnem lastniku (posamezniku), ki ni plačal svojega dela obveznosti, potrebne za vložitev tožbe.«
Seveda, ker se je VO-KA zavestno odpovedala tej pravici, je posledično sklenila pogodbeno razmerje (o odstopu terjatev) z upravnikom, ki je pridobil status »prevzemnika« in prevzel na sebe riziko izterjave. Etažni lastnik (dolžnik) pa je svoj dolg dolžan poravnati »prevzemniku« (upravniku) in ne VO-KA. Seveda, za etažne lastnike bi bilo bolj razumno, če bi bil prevzemnik podjetje »X« – vsekakor pa mora odstopnik (VO-KA) obvestiti dolžnika o tem (1. odstavek 419 člena obligacijskega zakonika).
3. Drugi odstavek članka: »Dobavitelj nima podlage za vlaganje izvršbe proti upravniku, saj ta ni porabil dobavljene vode.« Res je! Na vašem izdanem računu je naveden »plačnik – etažni lastniki...« – torej je evidentno znan dolžnik. Predvidevam, da sami niste imeli namena izterjati dolžnikov (etažnih lastnikov), sedaj pa omenjate stečaj (morebitni) vaše pogodbene stranke – »prevzemnika« terjatev...
Karel Zajc, Ljubljana
