Pogajanja o znižanju plačne mase za javni sektor

Termin intervjuja je bil izbran premišljeno, morda celo naročen. V trenutku, ko se finančni minister Mramor pogaja o 3-odstotnem znižanju plačne mase za javni sektor.

Dr. Aristovnik je v intervjuju navrgel nekaj dejstev in tudi sam ugotovil, da je nekaj treba storiti, a da je to treba prepustiti boljšim časom. Pri vladah, ki smo jih imeli in jih še imamo, je pogrešal pomanjkanje vizije, konceptov in idej, kako dokončno rešiti to vprašanje.

Omenil je, da nimamo meril, kaj je uspešno delo v javnem sektorju, kar onemogoča odkrivanje pravih vzrokov za analizo, kaj je treba na tem področju storiti. Sprašujem se, kaj je tu »naredil« Virant. Sadove njegovega »dela« bomo državljani še dolgo plačevali.

V zvezi s tem je predsednik Pergama, nekdanji pogajalec za javni sektor, izjavil, da ne vidi prav nobene možnosti za racionalizacijo v javnem sektorju. Da so vse možnosti izčrpane. In v tej luči se bodo sindikati »pogajali«. Čeprav Aristovnik upa, da bodo sindikati državotvorni.

Tako kot vsi ekonomisti, vsi ministri za javno upravo, tudi Aristovnik ne želi, da bi enkrat za vselej uredili to vprašanje. Enostavno zato, ker se izogibajo pravim vzrokom in krivcem za stanje, ki ga danes imamo.

Prvi korak bi moral biti, da izločimo javno upravo iz javnega sektorja. Po zadnjih podatkih je v celotnem javnem sektorju zaposlenih 152.000 ljudi. Če odštejemo čisti javni sektor, ostane 91.000 zaposlenih. Sem štejem čisto operativo: šolstvo, zdravstvo, policijo, vojsko itd. Torej, v javni upravi je zaposlenih 61.000 ljudi, od tega 33.421 neposredno, ostalo so razne agencije, zavodi, inštituti, ki se vsi financirajo iz državnega proračuna.

Za primerjavo sem že večkrat omenil Švico. Švica ima 7,6 milijona prebivalcev, v vladi 8 ministrov, v javni upravi zaposlenih 14.700 ljudi. Z učinkovitostjo nimajo težav. V Sloveniji nas je 2 milijona prebivalcev, imamo vlado s 15 ministri (Cerar je pustil prostor še za 2 brez listnice) in v javni upravi imamo 61.000 zaposlenih.

Z učinkovitostjo imamo hude težave.

Če gledamo proporcionalno, bi smelo biti v javni upravi zaposlenih 3900 ljudi. A tega ne moremo uporabiti. Menim, da bi tudi pri nas lahko shajali z 8 ministri in 20.000 zaposlenimi v javni upravi. Torej, preveč je 41.000 zaposlenih.

Seveda ne mislim, da je treba te ljudi naenkrat odpustiti. Najprej je treba vzpostaviti pravi trg dela. Prvi korak bi moral biti znižanje prispevkov od plač za najmanj 30 odstotkov. Polovica bi morala pripasti delavcem v višjih plačah, polovica pa za znižanje stroškov delodajalcem. Tako bi bili slovenski delavci konkurenčnejši.

Manjkajoči denar bi lahko dobili s strokovno pripravljenim davkom na premoženje. Treba je bistveno bolj obdavčiti porabo, z bistveno večjimi trošarinami na zdravju škodljive izdelke. Samo stroški od plač za 41.000 odveč zaposlenih znašajo na leto 2 milijardi evrov, da o postranski škodi, neizkoriščenih 1,3 milijarde evrov zaradi prevelike birokracije ne govorim. Seveda bi tudi zmanjšanje števila občin prispevalo svoje.

Ob pomanjkanju vizij vseh vlad, vključno s Cerarjevo, lahko samo ugotovim, da se bo izseljevanje mladih šolanih kadrov v tujino pospešeno nadaljevalo. Če upoštevamo podatek, da državo stane šolanje do visoke izobrazbe 70.000 evrov, na leto pa se izseli več kot 10.000 izšolanih mladih, vidimo, za kakšen »prihranek« gre.

In še o omenjeni krivdi za stanje, ki ga imamo. To so politične stranke, ki so v javno upravo zaposlovale svoje zaslužne kadre. Samo Javni zavod RTV se je s 420 zaposlenih povečal na skoraj 3000. Stranke so za svojo raboto še plačane iz proračuna, poslanci se ukvarjajo z vsem, samo s svojimi nalogami ne. Bolj jih zanimajo parlamentarne preiskovalne komisije, ki samo poglabljajo razdvojenost Slovencev.

Na žalost ne pričakujem od ekonomistov in vlade, da bodo to uvideli. Enostavno zato, ker so sestavni del tega problema.