Še nekaj biserov je novinarka zapisala. Enajstletni osnovnošolec ji je razložil, da po tej poti hodijo zato, »ker je bila tam žica, ki so jo postavili leta 1936«. Vrstnik z druge šole je negotovo trdil, da so »žico postavili Rimljani«, drugi pa jo je naprtil Hrvatom. Drugošolcu niti ne gre zameriti, če ga je nekdo »naučil« (oziroma ga nečesa ni naučil), da »so žico pred dvema letoma postavili slovenski vojaki, da bi preprečili upornikom, da zavzamejo državo«. Ni pa bil prepričan, kakšno vlogo so pri tem igrali partizani. Najbolj šaljiva (in žalostna) je bila trditev drugošolca, da je žično ograjo odstranil Janez Janša. Tudi mednarodna razgledanost enega od devetošolcev je na »zavidljivi« ravni. Prepričan je, da nam »EU hoče vse pokrasti«. Takoj so se odzvali »narodnozavedni« in ga poslali nazaj v Srbijo, od koder izvira njegova družina. Takole imamo na naših šolah. Seveda zapisane nerazgledanosti šolarjev ne gre posploševati. Treba je priznati, da je novinarka dobila tudi nekaj zglednih odgovorov. Izbrani primeri pa le kažejo na nekatere vzgojeslovne pomanjkljivosti.
Spominjam se, kako nas je vestni učitelj slovenščine pripravil na ogled Cankarjevih Hlapcev v Drami. Tudi učitelj telovadbe nas je primerno pripravil na ogled planiških poletov, čeprav je bil po duši sokol. Priprava na takšno ali drugačno šolsko terensko akcijo je vendar ena temeljnih didaktično-pedagoških zahtev. In nič drugače ne more biti z udeležbo na pohodu Po poti spominov in tovarištva. Prireditev ponuja vrsto vzgojno-izobraževalnih priložnosti z različnih predmetnih področij. Zagotovo je sramota za šolo, če njen učenec trdi, da so žico postavili Rimljani, odstranil pa jo je Janez Janša. Res pa je, da je najlaže »prignati ovce« na start pohoda z grožnjo po neopravičenih urah ali slabi oceni. Žal je to nestrokovno, nepedagoško, neetično in nedomoljubno oziroma nedržavotvorno. In meče slabo luč na zgledne pedagoge... Sindikalni boj za ustrezno nagrajevanje učiteljev pa naj se kljub temu nadaljuje…
Silvo Kristan, športni pedagog
