V pogovoru, katerega prozorni namen je bil predvsem oblatiti bodisi celotno Civilno iniciativo za zeleno in pravično občino, za zeleni Kampolin, ki je sprožila postopek za razpis referenduma, bodisi osebno podpisanega kot enega izmed pobudnikov, se je gospe Plazarjevi – ob velikodušni pomoči dopisnice Tanackovičeve – »izmuznila« očitna neresnica, ki je doslej po občinskih hodnikih krožila bolj ali manj kot čenča. V svojem vnetem prepričevanju, kako zelo naj bi se bila Občina Piran kot domnevna (so)investitorka sporne soseske v hudourniški grapi trudila ugoditi mojim zahtevam, je nazadnje ustrelila debelo laž. Izjavila je namreč, da so: cit. »peljali geodeta na njegov (to je moj, op. a.) balkon, da je izmeril, kako visoki so lahko objekti pred njegovo hišo, da mu ne bi kvarili razgleda«. Cenjena občinska arhitektka se je preprosto – zlagala. V postopku sprejemanja spornega OPPM Kampolin terase nisem nikoli imel nikakršnih stikov z nobenim geodetom, še najmanj s katerim, ki naj bi ga poslala piranska Občina. Kaj šele, da bi se sprehajal po mojem balkonu!
Od gospe dr. Plazarjeve, ki v upravi Občine Piran zaseda pomembno funkcijo, občani pričakujemo resnost in popolno odgovornost, še posebej pri dajanju izjav za javnost. Torej naj bi, preden se je odločila karkoli povedati za javnost, najprej temeljito preverila resničnost dejstev, ki jih navaja. Ali pa ji morda za resnico niti ni bilo mar!? Omenjeni intervju pa niti ni imel ambicije iskanje resnice. Zato je bilo odveč pričakovanje, da bi, denimo, prebrali, kako piranska občina danes postaja podružnica tajkunskih interesov, za katere je pripravljena žrtvovati javne in zelene površine, v škodo lokalne skupnosti oz. kakovostnega življenja svojih občanov.
Marko Zorman
