Na področju otroških dodatkov tako ne drži trditev, da se je število prejemnikov zmanjšalo za polovico (trditev sekretarke Skupnosti centrov za socialno delo, objavljena 8. oktobra 2012 v članku Svojci pogosto sploh ne vedo, kako živijo starši, in trditev, objavljena 17. oktobra 2012 v članku Država z reveži samo manipulira).
Uradni podatki ministrstva kažejo, da se je število upravičencev s 371.182 decembra 2011 znižalo na 267.035 v oktobru 2012. Mesečna višina izplačanih sredstev za otroške dodatke v decembru 2011 je znašala 24.922.663 milijonov evrov, medtem ko je v oktobru 2012 mesečna višina sredstev znašala 20.627.962 milijonov evrov. To pomeni, da se je povprečna višina otroškega dodatka dvignila z okoli 67 evrov na približno 77 evrov na otroka. Pri tem je treba poudariti, da se je število prejemnikov zmanjšalo zaradi ukinitve otroških dodatkov za starejše od 18 let (nekaj čez 70.000) in tudi zaradi uveljavitve cenzusa 64 odstotkov povprečnega mesečnega dohodka na osebo (zakon o uravnoteženju javnih financ), kar za štiričlansko družino pomeni, da je družina upravičena do otroškega dodatka, če starša ne zaslužita več kot 2500 evrov na mesec. Ugotavljamo, da se je število upravičencev res zmanjšalo, ne pa zmanjšalo za polovico, vendar veliko tistih, ki so upravičeni do otroškega dodatka, dobi višji otroški dodatek kot pred uveljavitvijo nove socialne zakonodaje (zlasti dijaki).
Glede državnih štipendij je bila v članku 8. oktobra 2012 objavljena trditev, da smo imeli decembra lani »skoraj 70.000 prejemnikov državnih štipendij za študente, sredi minulega meseca le še 28.000«.
Uradni podatki kažejo, da je bilo v letu 2011, torej pred uveljavitvijo nove zakonodaje, 19.844 študentov, ki so prejemali državno štipendijo, in ne 70.000, kot je navedeno v članku.
Centri za socialno delo o tej pravici za aktualno študijsko leto še odločajo in podatki še niso dokončni. Ocenjujemo pa, da se bo število študentov prejemnikov državne štipendije povečalo. Treba je poudariti tudi, da se je višina državne štipendije z 38,79 evra za dijake in 58,19 evra za študente v šolskem letu 2011/2012 dvignila na najmanj 100 evrov (dijak oziroma študent) oziroma na največ 190 evrov osnovne državne štipendije brez dodatkov, vsi dijaki in študenti pa so upravičeni do enotne subvencionirane vozovnice za prevoz.
Ob rob razmišljanjem o dodeljevanju socialnih transferov velja izpostaviti tudi dejstvo, da se kljub že več let trajajoči gospodarski krizi in visoki brezposelnosti ter kljub zaostrovanju socialne situacije (kar se jasno odraža tudi v dvigu stopenj tveganja revščine od leta 2009 naprej) Slovenija še vedno uvršča med države EU, ki imajo relativno nizke (podpovprečne) stopnje tveganja revščine. Slovenija je pod evropskim povprečjem tako glede stopnje tveganja revščine kot materialne prikrajšanosti in tudi bolj kompleksnega kazalnika deleža oseb z visokim tveganjem revščine ali socialne izključenosti. V mednarodni primerjavi je v Sloveniji nizek tudi delež otrok, ki tvegajo revščino. Dodati pa velja tudi, da bi bile stopnje tveganja revščine brez upoštevanja socialnih transferov bistveno višje (skoraj še enkrat višje), kar kaže tudi na dejstvo, da je učinkovitost dodeljevanja socialnih transferov relativno visoka.