Zakon, ki ureja študentsko delo in prispevke zanj, pripravlja ministrstvo za delo. Durs je zgolj TRR, na katerega se odvaja koncesijsko dajatev. Pred kakšnim desetletjem, ko je MDDSZ sprejelo ta zakon, se niti študentske organizacije, niti OZS, niti GZS, še manj politične stranke niso premaknile za milimeter in ta nesmiselni člen črtale.

Koncesijska dajatev je prispevek, ki ga delodajalec plača na neto zaslužek študenta in znaša 22 odstotkov kot osnovna koncesijska dajatev OKD in 2 odstotka kot dodatna koncesijska dajatev DKD. OKD se potem razdeli na prispevek za MDDSZ, iz katerega financirajo štipendije, na prispevek za ŠOS, iz katerega se financirajo študentske organizacije, iz kritja stroškov študentskega servisa, ki je po Vizjakovi uporabi Zujfa padel tudi pod minimum in je večina manjših servisov zaradi izgub morala zapreti vrata. Dva odstotka DKD se uporabi za gradnjo študentskih stanovanj. In ti prispevki so obdavčeni z – 22-odstotnim DDV! Delodajalec plača za vse kulturne prireditve, ki jih dela ŠOS, ali pa za vse štipendije, ki se financirajo na MDDSZ iz tega naslova – 22-odstotni DDV! Edini imamo socialni prispevek, kot je recimo pokojninsko ali zdravstveno zavarovanje, ki je – obdavčen!

ŠS so izključno koncesionarji in opravljajo delo za državo ceneje, kot bi ga zmogla sama. Tudi njihovo delo je obdavčeno, ko je pred časom bil še minimalen dobiček, je bil tudi ta. Še večji absurd pa je to, da mora ŠS v primeru, ko delodajalec ne plača študentskega dela v 30 dneh, pokriti vse stroške koncesijske dajatve v višini 30,5 odstotka. DDV se pozneje lahko poračuna, koncesijska dajatev niti centa. Resorno ministrstvo si je tako zagotovilo nedotakljiv vir prilivov sredstev tudi za primere, ko delodajalci študente in agencijo goljufajo.

Zadevo pa bo moralo obravnavati ustavno sodišče, ker so v primeru stečajev in prisilnih poravnav prejemniki naslova koncesijske dajatve, torej MDDSZ in ŠOS, v privilegiranem položaju. Oni iz stečajev dobijo 100 odstotkov, vsi drugi upniki pa pri prisilkah recimo 20 do 40 odstotkov, pri stečajih 0 odstotkov. Denimo stečaj Pekarne Blatnik, ki ga je ustvaril Robert Ferko, je pustil dolg 28.000 evrov do študentskega servisa, iz katerega pa je šlo nato 9000 evrov, ki jih ne bo nikjer nikoli več dobiti.

Za obdavčitev povračila stroškov goriva ali obveznih prispevkov za koncesijsko dajatev je zakonsko urejeno. In neumno. Seveda se bo našla tudi zakonska osnova, da če te avtoštopar, ki si ga pobral in greš na črpalko natočit gorivo, povabi na kavo in jo plača, je treba to do 10. v mesecu prijaviti kot izreden dohodek, ne bo pa se našla pravna osnova, če bivši predsednik vlade Janša tujim novinarjem razloži, da bo Slovenija nujno potrebovala poseg trojke, in gredo po tej izjavi stroški povečanih obresti na že dobljene kredite za nekaj sto milijonov evrov gor. V Sloveniji tožilstvo tega ne preganja po KZ o blatenju države. Ker smo demokratična država, imajo ustavno pravico vsi nezadovoljni z razmerami lastno nesposobnost kompenzirati s slabšanjem razmer za vse sodržavljane.

Ampak bodimo dosledni. Pri malenkostih.

Slovenci nismo neumni. Vsaka podobnost s tem je seveda zgolj naključna.

Mitja Vilar, Šmarje - Sap