V Sloveniji je 212 občin, od katerih je le 11 mestnih, in več kot 50 odstotkov občin ima manj kot 5000 prebivalcev. Kot že zapisano, imajo vse te občine svoje kralje na Betajnovi, ki imajo pod sabo še svoje oprode, pomočnike – ti pomočniki imajo seveda tudi svoje pomočnike in tako se vleče v nedogled organizacijska shema slovenskih občin. Za primerjavo – ena Slovenija ima 212 občin in posledično 212 županov – en London ima več kot 7 milijonov prebivalcev in le enega župana… Ali samo jaz tu vidim izpad zavesti?
Ob novem predlogu vlade o lokalni samoupravi, o zmanjševanju števila občin, so mediji že pisali o napovedih občinskih združenj, da bo na nogah pol Slovenije…
Žalostno. Spet se nam pred oči slika tista »rak rana« te države, da nekomu (določenemu krogu izbranih) takšna ureditev koristi in polni kantorski ego. Cankarjev Kantor (drama Kralj na Betajnovi) skriva v sebi poteze Nietzschejevega nadčloveka in marsikateri slovenski lokalni kantor čisto zares špila nadčloveka.
Slovenske občine so brlogi, polni gospodarskega kriminala, nepotizma – družinsko poreklo je prvi pogoj za pridobitev udobne službe, korupcije… Vse bolj se Slovenija kaže kot država zmede, to opaža tudi tujina. Dejstvo je, da bi bile v Sloveniji dovolj tri regije, vse drugo je nepotrebno razmetavanje denarja – in večje tvorbe veliko lažje črpajo evropska sredstva kot majhne, miniaturne Betajnove, tako značilne za to zeleno kokošjo tvorbo.
Tisti, ki si bo samo upal pomisliti, da bi ukinil določeno število občin, bo dregnil v osje gnezdo in verjel bi, da bo na nogah pol Betajnove. Naša država je očitno tako polna same sebe (na državni in lokalni ravni!), tako samozadostna, da se ji bo nekega lepega dne dejansko zvrtelo v betici od dolgega buljenja v zrcalo. A takrat bo »to late«, takrat bo slogan »I feel Slovenia« še bolj tragikomičen, kot je danes, zamenjal ga bo »I feel coruption« in v našo Betajnovo bo vstopila tako imenovana trojka. »Welcome«!
Tomaž Tomše, Brežice