Praznovali smo dan upora proti okupatorju. Ta dan je pomemben, ker nas spominja na to, da so v ključnih trenutkih za svobodo slovenskega naroda skupaj stopili ljudje, ki jih je družila velika ljubezen do lastnega naroda. Razlike med njimi so obstajale, eni so verjeli v Boga, drugi pač ne, vsi pa so verjeli v to, da če se ne uprejo okupatorju, slovenskega naroda ne bo več.
Enotnost večine slovenskega naroda v tistih dneh nam je prinesla svobodo in mir. OF in NOB sta bila del velike koalicije svobodnega sveta, ki se je uprl mračnim silam nacizma in fašizma.
Večina slovenskih ljudi je sodelovala v borbi proti okupatorju na različne načine in ti so se odločili prav, ker so poslušali svoje srce, ki je bilo za slovensko domovino. Tisti, ki so podlegli hujskanju slovenske Cerkve, pa so žal stopili na napačno stran. Prisegli so okupatorski vojski, ki jih je oskrbovala z orožjem, hrano in obleko.
Na srečo jih je bilo manj kot nas, čeprav so danes tako glasni. Taka vojska se ne more nikoli imenovati slovenska narodna vojska, saj so domobranske enote izvrševale ukaze nemških generalov.
Mislim, da bi bil čas, da že enkrat priznajo, da so se v pomembnem času za usodo Slovencev napačno odločili, in se opravičijo za svoja dejanja proti lastnemu narodu. Potem bomo lahko drug drugemu oprostili, saj se v vsaki vojni dogajajo grozne stvari tako na eni kot drugi strani. Nato pa uživajmo naprej v svobodi in miru ter se posvetimo resničnim problemom v tej državi.
Ivan Urbančič, Mirna
