V vsem tem času je ta, do obisti pokvarjeni župan realiziral veliko število za Ljubljano nadvse pomembnih projektov, kot so kanalizacija za Rakovo jelšo, sodoben športni objekt – Center Stožice, kar nekaj mostov čez Ljubljanico, polepšal Ljubljano znotraj in zunaj, v ureditvi prometa, garažah, na stavbah itd. Zraven so nekateri s polnimi usti vrednot zavirali aktivnosti za razvoj Ljubljane. Naj spomnim, kakšen halo so izvajali ljubitelji Ljubljane zaradi južne cestne povezave na avtocestni obroč, to je Barjansko cesto, malo manj haloja je bilo s prenovitvijo Kongresnega trga in njegovimi garažami. Veliki ljubitelji Ljubljane se postavljajo na glavo, da se podobna ureditev ne bi izpeljala še na živilski tržnici.

Potem imamo pa osamosvojitvene vrednote, kot so preprodaja orožja za balkanske potrebe, lomastenje po slovenski oborožitveni industriji, povečanje slovenskega skupnega dolga s približno 17 milijard evrov na okoli 38 milijard v času vladavine pomladnih strank v letih od 2004 do 2008. Nenadzorovano zadolževanje je rojevalo nove povzpetnike, katerih dejavnost je poganjala nekdaj solidna podjetja v likvidacije ali pa v prodajo tujcem.

Potem so zastavili še nadvse pomemben projekt razprodaje slovenske državne lastnine, ki ga je uspešno, zdaj kot svojega, od prejšnje vlade prevzela sedanja – v odstopu. Temu je botrovala celo SD s svojim pravkar odstopljenim predsednikom stranke. Da ne bo kakšne pomote, na ta voz je prisedla tudi RKC s svojim vrhom in pomagala potopiti med drugim del uspešne kemične industrije, ki jo je sedanja vlada prodala tujcu tako, da jo bo kupec plačal s kreditom, najetim na račun te iste industrije.

Pa smo pri vrednotah! Nekateri, na primer tisti, ki je vodil gradnjo Cankarjevega doma, kliničnega centra, so v preiskavah zaradi svoje nekdanje politične dejavnosti, drugi so na prangerju, če niso všeč kakšnemu politiku in če so imeli nekdaj veljavo, ki gre še danes v nos novim pravičnikom. Potem pa imamo tiste predstavnike pravih vrednot, ki so z zastonjkarsko privatizacijo uničevali slovensko gospodarstvo, druge, ki so finančno izčrpavali slovenska podjetja, in tiste, ki neprestano napadajo slovensko sodstvo in to v javnosti predstavljajo kot svoje vrhunske vrednote in kot najbolj pošten napor, da se uniči komunistično podstat, ki jo vodijo Murgle. To eskalira še posebno zdaj, ko so bili pravnomočno obsojeni nekateri pomembneži.

Sam sem pošteno zbegan zaradi vseh teh pogledov na slovenske vrednote. Ali ni mogoče posredi le neskončno velika lakomnost, nevoščljivost in nebrzdana sla po oblasti? Vse kaže, da so najbolj nagrajeni tisti, ki se sklicujejo na vrednote, delajo pa za svoj žep in pri tem vpijejo: primite tatu. Če ne drugače, jih strankarski verniki izvolijo. Tudi na zadnjih so jih in jih poslali v Bruselj, kjer bodo spet kovali resolucije o evropskih vrednotah. Na domačem pogorišču bomo pa do volitev doživljali neverjetno bogastvo raznih političnih floskul. Najbolj je všečna tista o 60.000 ali celo 80.000 novih delovnih mestih. Najbrž v kamnolomu na luni.

Franci Gerbec, Kremenica