Treba se je zamisliti. Iztekel se je čas za popravni izpit. Peščena ura je počila in pesek se je scedil v prazno. Odstopi niso smešni (pa čeprav se nekaterim zdijo), odstopi so močan signal, da je korupcija način vladanja in upravljanja v tej državi, da je kriminal nad pravom.

Od ljudstva voljeni ne vstopajo v politiko za dobrobit države in državljanov, ampak vstopajo zgolj z eno željo – željo po okoriščanju, kraji, grabljenju – laž je v vsaki izjavi, sprenevedanje je način komuniciranja oblasti.

Apatija je postala način življenja in bivanja vseh generacij – ostarelih, upokojencev, ki zgroženi gledajo, kako se sesuva vse, kar so gradili; sanjava generacija rojenih po drugi vojni, ki še kar ne dojame, da mrtvih ikon ni mogoče obuditi, da so se ideje »bratstva in enotnosti« sesule v prah, in mladi, ki rojeni v razvrednoteno državo pakiramo kovčke in v upanju, hrepenenju po boljšem, bežimo v tujino… Slika naroda, slika malo več kot dve desetletji mlade države…

Nered. Nedelovanje. Kratek stik. Zažgimo ustavo – ne deluje. Zažgimo zakone – spisani so z luknjami in privilegiji za tiste z lepljivimi prsti. Na grmado z odpadnim papirjem brez vrednosti. (To se je nekoč že zgodilo, v drugih časih, ob neki drugi priložnosti, s to razliko, da je takrat »tisti papir« imel vrednost… Še pomnite?)

Kje je krivda? Kdo »greši«? Kdo nosi odgovornost? Volilci. Se bomo zbudili ali skupaj z mešetarji naše sedanjosti (ki posledično vpliva na prihodnost) izginili v pozabo? Nujno potrebujemo novo ustavo in v njej prvo in osnovno pravilo – kdor koli je kdaj bil »ujet« v lovke politike in sesal davkoplačevalsko dojko, nima ne pravice ne možnosti do opravljanja javnih funkcij. Na nas in v nas je odgovornost in ne, ni več smešno – hecu s(m)o prerezali goltanec.

Tomaž Tomše, Brežice