Živali se v življenje »rodijo« samo zaradi nadaljevanja vrste. Njih bivanje je izpolnjeno izključno z bojem za preživetje, parjenjem, »rojevanjem«, hranjenjem, branjenjem, bežanjem in vzgojo potomcev. Pri tem jim je »dovoljeno« vse, toda le v skrajni stiski se lotijo lastne vrste. Preživijo najmočnejši in prilagodljivi. Domačim živalim ohranjanje in preživetje že tisočletja načrtujemo in zagotavljamo ljudje.

Ljudje smo se danemu daru misliti in ukrepati izključno v lastno korist, v vseh družbenih ureditvah, v korist večine enako svobodno mislečih zavestno odrekli in tudi v »najprimitivnejših« demokracijah je za oblikovanje večine veljalo 1 človek je 1 glas. Danes pa že pristajamo na 1 evro je 1 glas. Pristajamo na 1 človek je 1 evro?

Se bomo skoraj tri milijone let po tistem, kar je v Afriki z drevesa (na glavo) padla naša skupna prednica opica Lucy in začela misliti (moje videnje odgovora, kako iz opice človek), dokončno odrekli daru in pravici misliti in ukrepati v korist in napredek večine? Bomo pristali na status kapitalu domačih živali, na status »ljudi«, ki so se v skrbi za ljubi kruhek odrekli svobodno misliti in ukrepati, pustili zasužnjiti? Za golo preživetje sebe in svojih pristali garati in kopičiti redkim (od koga in v imenu koga?) izbranim? Se bomo v skrbi za svoj »vrtiček« ali drobtinica več z bogatinove mize ponižani v »domačo žival« udinjali kapitalu za varuhe, valpte in biriče ali postali »navadni« sužnji, v vsem odvisni od volje gospodarja – kapitala?

Pristali smo na privatizacijo dobičkov v korist od politike izbranih in varovanih izprijenih posameznikov. Ali bomo dokončno pristali na podružbljanje izgub (v škodo večine nič krivih in nič dolžnih), na solidarnost z »bolno« pohlepnimi in že presitimi? Bomo v nedogled pristajali na od kapitala narekovane varčevalne ukrepe, na demagoške utemeljitve, tudi domačih izprijencev (tajkunov, politikov, »gospodarstvenikov«) in njih sopotnikov, da smo si v preteklih desetletjih in v socializmu vsi privoščili preveč? Veliko preveč so si privoščili in neodgovorno trošili ali dobesedno zakockali le izbranci politike, politiki in njihova, ne tudi naša neučinkovita, toda nenasitna javna uprava, »sosedje«, ki smo jim zaupali.

Pravice, ki smo jih bili vsi deležni pred osamosvojitvijo in še desetletje po njej, nas je velika večina državljanov najprej z odgovornim delom ustvarila in si jih šele potem delila. Zdaj, ko so nas »domači izdajalci« po »osamosvojitvi« dokončno prodali (EU, Nato) in v lastno korist zadolžili (revanšisti, tajkuni, Cerkev) ali zakockali, pa naj bi se tem pravicam odrekli. V imenu reševanja »suverenosti« države pred ponižujočim diktatom evropske trojke (kapitala) in za ceno vedno več tudi dobesedno lačnih naj bi varčevali, varčevali, varčevali! Bomo dovolili, da so odgovorni in krivi le simbolno ali sploh nekaznovani, in pristali, da se z ukradenim umaknejo na varno? Če sta bila parlament in parlamentarna demokracija kdaj v službi večine, sta se, v zadnjem desetletju, iz krinke za to izrodila v odkrito in brezsramno orodje kapitala. V ustavi in zakonih je po »zaslugi« ali bedakov ali izprijencev (politikov in poslancev) poštenje, socialno pravičnost in korist večine zamenjal interes peščice »izbranih« (od koga?) – kapitala. Nekoč tudi od »zgoraj« za velik greh spoznana kraja, plenjenje in »lastninjenje« je postalo zakonito! Bomo dovolili, da se odgovorni in krivi za podreditev in izročitev Slovenije v uporabo (izkoriščanje) kapitalu umaknejo v pozabo? Bomo pristali, da nam »olastninijo« tudi vodo in nekoč tudi zrak?

Če bomo dovolili in pristali na vse to in še več, zgodovine Slovencev zadnjih 70 let ni bilo! Ni bilo ne NOB ne obnove, izgradnje, solidarnosti, socialne varnosti, niti osamosvojitve. Kar nekoč ni uspelo okupatorjem in domačim izdajalcem z orožjem, sedaj uspeva tujcem in domačim izdajalcem z denarjem – kapitalom! Uresničila se bo moja še nikoli zapisana in zelo redko izrečena »nora« ugotovitev, da je socializem kot družbena ureditev propadel, ker je bil najmanj naraven (živalski), in kapitalizem zmaguje, ker je v vseh pojavnih oblikah bolj pisan na kožo bitja (človeka?), ki sicer misli, je pa še vedno in očitno tudi žival.

Če, potem nasvidenje v tridesetih! Preteklega stoletja! Tako kot takrat in že veliko prej bomo enako kot naši predniki lahko vsak zase izbirali med biti kapitalu in tujcu podložne »domače…« ali » Le vkup, le vkup…« in »Vstala…«!

Dušan Krečič, Ajdovščina

P.S: Očitno je »človeška« želja po podrejanju, moči in prevladi še vedno v nas in očitno je vedno dovolj posameznikov, ki jo hočejo za vsako ceno in tako ali drugače uveljaviti. Večina pa nas na to, tudi zaradi kratkosti življenja (odsotnost slabe izkušnje), pozablja ali naivno stavi na »civilizacijski« napredek. Zato se zgodovina ponavlja. Le okove nadomeščajo čipi v mobitelih, GPS-ih, avtomobilih, v pasjih (ne še naših) ušesih…

pisma bralcev