“Nasilje” in zmeda na MŠŠ

Na ministrstvu za šolstvo ustvarjajo zmedo, ki je v svojih šestdesetih letih strokovnega delovanja na svojem področju še nisem doživel. Brez sleherne razumne utemeljitve in brez ustrezne strokovne podpore so v osnovni šoli predmet športna vzgoja preprosto laično preimenovali v šport. Hkrati učitelji še vedno učijo po učnem načrtu za športno vzgojo, ker strokovni svet za splošno izobraževanje ni potrdil niti spremembe imena predmeta niti spremembe učnega načrta. Ob nerazumljivi in laični spremembi imena predmeta se v neposredni praksi čedalje bolj zapletajo zadeve, ki jih na MŠŠ očitno niso predvideli. Učitelji športne vzgoje imajo namreč diplome, na katerih piše, da so usposobljeni za poučevanje športne vzgoje. Njihov uradni naziv v veljavnem uradnem razvidu poklicev je športni pedagog. Zato tudi vsi razpisi (kolikor jih sploh je) za prosta delovna mesta iščejo športne pedagoge, torej diplomante, ki so končali visokošolski študij na smeri športna vzgoja. Očitno laični prekrščevalci predmeta nič ne vedo o uradnem razvidu poklicev oziroma strokovnih nazivov, da o teoriji športa/športne kulture ne govorimo. Tudi s tem si laični prekrščevalci imena predmeta ne belijo glave, da so »povozili« celo vrsto zakonov in drugih uradnih listin, ki omenjajo športno vzgojo.