Že od nekdaj se je na Slovenskem dričalo in kotalilo z vseh zasneženih hribčkov in dolinic. Prvi decembrski sneg je bil še posebej privlačen in sproščeno veseljačenje po mrzlem belem pokrivalu je marsikje podaljšalo kratke zimske dni. Otroško veselje je v zrelejšem obdobju zamenjala pogosta in dolga smuka, od ene do druge vasi, zgolj za potrebe preživetja. Vprašanja tehnike in estetike smučanja so bila drugotnega pomena. Otroci so smučali zaradi užitka in veselja, odrasli pa so na smučeh hitreje potovali, trgovali in komunicirali.
Danes smo ljudje v vseh pogledih močno napredovali, se izpopolnili in spremenili način razmišljanja. Uredili smo komunikacijske kanale, trgovanje smo organizirali po urejeni infrastrukturi, potovanja iz kraja v kraj pa so postala praktično brez omejitev. Razen omejitev hitrosti, seveda.
S tem so smučarski podvigi v celoti izgubili dimenzijo funkcije preživetja. Ker pa je napredek človeške vrste prisoten v vseh porah javnega in zasebnega, smo zelo napredovali tudi pri smučanju iz golega užitka. Celo tu se je pojavila stroka in znanost. Ta je sprva opisovala in tolmačila, danes pa veliko svetuje, predpisuje in celo zakonsko omejuje vesele igrice na smučiščih. Zaradi varnosti, seveda. V njenem imenu je treba investirati v kopico nujnih rekvizitov, postopkov in novonastalih služb. Najnovejša »varnostna« pridobitev pa je Zakon o varnosti na smučiščih.
S povečevanjem varnostnih ukrepov ni nič narobe, če bi človek ne dobil občutka, da je glavni interes SZS monopolizacija učenja alpskega smučanja, komponenta varnosti pa ključni argument in izgovor za njihovo agresivno kampanjo. Še posebej do ravnateljev šol in učiteljev športne vzgoje, ki niso člani smučarskih klubov in njihove krovne organizacije. Glavni posiljevalec opravljanja vsakoletnega licenčnega seminarja, ki naj bi bil po njihovem prepričanju celo zakonsko predpisan, je ZUTS. Pravijo, da je zaradi Zakona o varnosti na smučiščih učenje smučanja izključno v pristojnosti njihovih učiteljev. Mimogrede, ti »strokovnjaki« so lahko že 18-letniki s končano 3-letno poklicno šolo, ki po kriterijih ZUTS dobro plužijo, dinamično vijugajo, sestavljajo pahljačo zavojev…, ustrezen učiteljski naziv pa pridobijo že v tednu dni. Športni pedagog s končano 7. stopnjo izobrazbe in dolgoletnimi izkušnjami vodenja skupin pa je v luči zakona, ki zagotavlja večjo varnost na smučiščih, neprimeren in nevaren kader. O tem naj bi govoril 17. stavek 4. člena novega zakona, ki je nerodno formuliran in predolg. Citiram:
»Strokovni delavec v športu je oseba, ki ima po predpisih o športu ustrezno izobrazbo oziroma ustrezno usposobljenost IN licenco za poučevanje smučanja (v nadaljevanju: strokovni delavec).«
Očitno ima ta člen potrebno podlago za streljanje s topovi s strani SZS, saj naj bi bila poleg ustrezne izobrazbe in usposobljenosti potrebna še licenca. Če pozorno preberemo, je s tem členom dan ZUTS totalni monopol nad poučevanjem smučanja, ker je ZUTS edina v Sloveniji, ki podeljuje omenjene licence. Ključen je veznik IN, ki sledi besedni zvezi »ustrezno usposobljenost«. Prav s to besedno zvezo bi se moral ta člen po mojem mnenju končati s piko, ker je že v predpisih o športu točno definiran strokovni delavec. Predlagana rešitev je zamenjava veznika IN z ALI. S tem se odpravi neuglašenost Zakona o varnosti na smučiščih z Zakonom o športu.
Ko bodo podobni akti in predpisi stopili v veljavo v bazenih, na drsališčih, stadionih, kolesarskih stezah, v fitnesih, dvoranah za namizni tenis, gimnastiko, košarko, odbojko ter v sobi za gumitvist, bomo v celoti pokopali idejo in prakso Fakultete za šport. Učitelji športne vzgoje bomo svoj poklic poceni prodali priučenim športnim trenerjem z licenčnimi nazivi. Z diplomo Fakultete za šport si bo lahko študent ob koncu študija le obrisal… (ne nosu). Skrajno nerazumljivo je, da omenjena fakulteta ne zaščiti svojih diplomantov in lastne katedre za alpsko smučanje, ki jo omenjeni zakon v celoti negira. Logično bi tudi bilo, da Zavod za šolstvo in Direktorat za šport pri Ministrstvu za šolstvo in šport jasno ločita javno od civilnega.
Zaključujem! Kot športni pedagog pozivam dekana Fakultete za šport, da nemudoma sproži postopek spremembe spornega člena in vsaj izenači svoje diplomante z učitelji SZS. Kot oče sporočam ravnateljem šol, da ne bom dodatno plačeval vsiljenih »strokovnjakov« zaradi izgovora, da so šolski pedagogi nevaren in neprimeren kader. Kot davkoplačevalec pa opozarjam ministra za visoko šolstvo, da je skrajno neracionalno financirati visokošolske programe, katerih diplomanti veljajo za neustrezno izobražene.
Gašper Podjed, Planina