Je pa naš doseg pomoč ureditvam razmer na Balkanu. Ne spominjam se, kdaj sem zaznal kakšna prizadevanja naše vlade ali naših poslancev za to, da se Grčijo postavi na realna tla v zvezi z vprašanjem imena Makedonija.
V času nekdanje skupne države, kjer smo živeli tudi Slovenci in hodili po različnih poteh v Jajce, niso vsa leta odprli ust, da bi jih kar koli motilo. V obdobju po razpadu države pa je predvsem njihova desnica generirala ta spor. Trdim, da bi tako zaradi gospodarskega sodelovanja kot tudi dela skupne zgodovine morala naša vlada narediti konkretne korake v smeri tega, da Grki nehajo izkoriščati svoj položaj v EU za zaviranje razvoja svojih sosed.
Ne spomnim se natančno, ali je 420 milijonov evrov tista višina garancije za kredit, ki so jo dobili od nas. Kdaj in v kolikšnem obsegu bodo uporabili našo garancijo ter predvsem, ali je to do nemških bank, ne vem. Vem pa, da je moralno in etično nesprejemljivo, da blokirajo približevanje sosednje države EU. Končno bodo lahko z meje umaknili znaten del carinikov.
V Sloveniji živi del prebivalstva, ki prihajajo iz te istoimenske nekdanje republike SFRJ. Tukaj plačujejo davke, prispevke, torej sofinancirajo tudi delovanje te države. Ker bi morali ljudje, ki vodijo Slovenijo, skrbeti za to, da imamo čim večje možnosti tudi gospodarskega sodelovanja, so koraki v smeri povabila k vključevanju tudi Makedonije v EU ključnega pomena. Politike EU ne razumem popolnoma. Turčije ne sprejmejo 20 ali 30 let, prej bodo Srbijo.
Pri vprašanjih reševanja grških težav, ki so v neposrednem odnosu s kreditiranjem nemških bank, je zanimivo vprašanje dolga, ki ga je nacistična Nemčija povzročila v času druge vojne. Po neuradnih informacijah naj bi bila to tudi kompenzacija za sedanje dolgove. Ob tem se spomnim na to, na česar se noben naš politik. Ne, kdo jim je posodil 30.000 evrov, temveč ali drži, da imamo še vedno okrog 3000 milijonov terjatev do Nemčije iz naslova neizplačane škode za drugo svetovno vojno.
Razumem zunanjega ministra, da bi rad delal mir na Krimu, ampak hkrati ne razumem nikogar od naših, zakaj se tega odprtega vprašanja, pa tudi vrnitve umetnin v naše cerkve, ki so jih fašisti pobrali med drugo vojno, ne uvrsti na dnevni red.
Mitja Vilar, Šmarje - Sap
