Kriminalistka ni partnerica osumljenega zdravnika Ivana Radana. V člankih se sicer alternativno navaja, da je partnerica oziroma njegova tesna prijateljica. Ni sporno, da se z navedenim zdravnikom poznata. Nikakor pa ne držijo navedbe, da je kriminalistka svojim kolegom (ki preiskujejo sum evtanazije, v katero naj bi bil vpleten navedeni zdravnik) svoje poznanstvo s tem zdravnikom prikrivala in se ni izločila iz nadaljnje preiskave.
Resnica je povsem drugačna. Kriminalistka pri preiskovanju teh sumov sploh ni sodelovala, poleg tega pa se je zaradi poznanstva s tem zdravnikom iz morebitnega preiskovanja teh sumov izločila takoj, ko je izvedela, kdo je subjekt preiskave.
Navedba, da so njeni kolegi ugotovili, da naj bi kriminalistka že leta 2012 sodelovala pri preiskavi smrti pacienta, ki je umrl v varstvu osumljenega zdravnika, je neresnična. Prav tako ne držijo navedbe v obeh člankih, da so njeni kolegi ugotovili, da naj bi zdravnik svoji prijateljici kriminalistki v letu in pol napisal kar okoli 70 receptov za najmočnejša pomirjevala – benzodiazepine, ki povzročajo resne odvisnosti, in da naj bi imela po njihovi oceni težave z odvisnostjo. Če bi to držalo, bi takšne težave nedvomno imela, pa jih dokazano nima.
Edine »težave«, ki jih ima kriminalistka pri svojem dolgoletnem in uspešnem delu na policiji, so v zadnjem času očitno težave s tistimi, ki so v članku navedeni bodisi kot njeni kolegi bodisi kot nekateri sogovorniki iz vrst policije. V zvezi s temi pa je javnost treba seznaniti, da so te »težave« verjetno posledica njene ovadbe zoper osebo/-e iz policijskih vrst, ki jo je kriminalistka v zvezi s težavami pri svojem delu v mesecu septembru 2014 podala na Specializiranem državnem tožilstvu RS in s podajo katere je, preden se je za ta korak odločila, predhodno seznanila tudi vodstvo policije.
Po pooblastiluodvetnik Gorazd Fišer