Neizpodbitno dejstvo je, da Boris Dolamič 28. novembra 2013 ni imel pravice prodajati Rimskih term. Prepoved je imel tudi 15. junija 2013, ko je sodišču predlagal prodajo Rimskih term za osem milijonov evrov in pol. »V seznamu upraviteljev na spletni strani AJPES« je bilo objavljeno, da od 14. maja 2013 in do konca leta ne sme opravljati nalog stečajnega upravitelja Rimskih term.

Zakaj je Okrožno sodišče v Celju kljub tej prepovedi 9. avgusta 2013 na predlog Dolamiča, v času, ko je imel prepoved delovanja kot stečajni upravitelj, podpisalo sklep o stečajni prodaji Rimskih term za osem milijonov evrov in pol? Tudi ni upoštevalo zahteve ene od upnic z dne 27. avgusta 2013, da ga razreši. Kje si, pravna država RS?

Za izhodišče te stečajne cene je vzeta likvidacijska cena, narejena 30. septembra 2011, samo šest mesecev po odprtju luksuzno opremljenega Rimskega dvora. Cenilec, ki je zapisal tržno vrednost, je hkrati zapisal tudi likvidacijsko vrednost. Med drugim je kar za devetkrat znižal vrednost velnesu in medicinskorehabilitacijskemu centru s površino 6217 kvadratnih metrov; ceno je znižal z 18.156.175 evrov na samo 2.051.704 evre. Če tega razvrednotenja vrednosti nepremičnin kar za 16.491.715 evrov ne bi bilo – stečaj ne bi bil potreben. Je to slučajno?

Toda 30. septembra 2011, ko je narejena likvidacijska vrednost 12 milijonov evrov in pol, je zapisan tudi stečaj in čas trajanja stečaja Rimskih term. Ta likvidacijska cena pa je bila za stečajno prodajo znižana še za štiri milijone evrov.

Ne pozabimo: v Rimskih termah gre za bajno bogastvo Slovenije, tudi 225.000 kvadratnih metrov čudovitega parka z mogočnimi sekvojami, luksuzne nove in povsem prenovljene stavbe s površinami 43.000 kvadratnih metrov, z najsodobnejšim medicinskorehabilitacijskim in velneškim centrom, s sodobnimi bazeni znotraj in zunaj term. A tu je tudi Kraljevi vrelec s petimi milijoni litrov termalne vode dnevno. Vse to za samo osem milijonov evrov in pol. Je Slovenija na razprodaji? Nam je res vseeno za to neprecenljivo bogastvo?

Če septembra 2011 ne bi bilo izvedeno znižanje vrednosti nepremičnin kar za 16.491.715 evrov, predvsem na račun medicinskega in velneškega centra, bi skupna izguba znašala manj kot pet milijonov evrov; stečaj Rimskih term v nobenem primeru ne bi bil potreben.

Ali ni naloga prisilnega upravitelja (Dolamič je bil to 15 mesecev), da ta dejstva ugotovi in ustrezno ukrepa? Zakaj je po 14. maju 2013 kljub zakonski prepovedi opravljal vlogo stečajnega upravitelja, s sodiščem izvajal priprave in prodajal Rimske terme?

Marjan Grešak

vodja strokovne skupine za zdravilišče Rimske Toplice