Gre za še eno družbeno skupino, ki zahteva ohranitev privilegijev, kljub zmanjšanju sredstev v proračunu. Živinoreja prejema visoke subvencije in davkoplačevalci upravičeno pričakujemo, da v obdobju krize sama prevzame večji del svojih stroškov. Zahteva, naj davkoplačevalci plačujemo stroške veterinarskih pregledov, je podobno nesmiselna, kot da bi avtoprevozniki zahtevali, naj davkoplačevalci plačujemo tehnične preglede za njihove tovornjake. Izvajalci pridobitne dejavnosti bi svoje stroške radi prevalili na druge. Gre za privatizacijo dobička in socializacijo stroškov.
Industrija obtožuje vlado, da ogroža zdravje državljanov, a odgovornost za varnost živil živalskega izvora nosijo živinorejci in klavnice. 5. člen zakona o veterinarskih merilih nalaga imetnikom živali izvajanje ukrepov, ki so predpisani z veterinarsko zakonodajo. Poskušajo izrabiti nezadovoljstvo z vlado ter z neresničnimi in zavajajočimi trditvami prestrašiti potrošnike, da bi odvrnili pozornost od vprašanja, kdo bi moral plačevati stroške. Zakon ne predvideva državnega financiranja in tudi EU daje državam na izbiro, kako bo nadzor financiran.
V kampanjo so se vključili tudi nekateri veterinarji, ki se bojijo izgube pomembnega vira dohodkov. Hkrati pa predsednik veterinarske zbornice Borut Zemljič priznava, da na tretjini kmetij pregledov živali sploh ne izvajajo. Očitno je torej, da se z zdravjem ljudi in živali igrajo industrija in vpleteni veterinarji, ki bi morali izvajati nadzor.
Vse najpomembnejše svetovne prehranske organizacije poudarjajo, da je zdrava in uravnotežena prehrana sestavljena predvsem iz zelenjave, sadja in žitaric. Vlade pa zaradi pritiska lobijev večino kmetijskih subvencij namenjajo živinoreji, namesto da bi jih namenile pridelavi zdrave hrane.
Stanko Valpatič