Nikakor. Mi, občani, se obnašamo pri večjih reguliranih nakupih le tako, kot je predpisano, ne moremo delati kar po svoje… Pri nakupu denimo avtomobila ne moremo kar po domače nekaj narediti, ampak natančno tisto, kar je predpisano. In če danes državni uradnik ne ve, kateri avtomobil imam in kakšna je njegova oznaka na tablici, prav gotovo jaz nisem za to kriv, saj sem naredil, kot je po zakonu, in tudi plačal vse stroške.
Enako in še bolj natančno je to pri nepremičninah: moramo najeti odvetnike, notarje, da vse po zakonu spišejo in uredijo, mi plačamo nepremičnino in stroške in pika. Potem pridejo še upravniki, ki strokovno in po zakonu upravljajo našo nepremičnino in potem bi moralo biti vse lepo in prav... Dokler se ne pojavi država, ki bi popisala, kar bi po naravi stvari že itak morala imeti popisano po uradni dolžnosti, ne da se to še enkrat prešteva, sprašuje premalo kakovostna vprašanja in plačuje. Ali je mogoče, da država, občina, davčna uprava, upravniki… ne vedo, kje je kakšen objekt, stanovanje? Kaj takega v urejeni državi z nastavljenimi in plačanimi uradniki ne bi moglo obstajati. Kaj takega lahko obstaja v eksotičnih manjpravnih državah… ali pa v kaki uradno urejeni državi z nesposobno javno upravo, ki se kar naprej pogaja o nekih plačnih virantovskih nesorazmerjih, nikoli pa o nesorazmerjih o usposobljenosti in nesorazmerjih v pameti in odgovornosti politikov in nekaterih uradnikov.
Če na področju evidenc nepremičnin kaj ni v redu, so za to krivi in morajo to na svoje stroške urediti tisti, ki so s svojo nesposobnostjo to povzročili: politiki, zakonodajalci, pravniki, upravniki, zemljiška knjiga, informacijski sistem… Me tudi ne briga, kdo in kako, jaz sem svoje naredil in plačal in zdaj nikakor ne bom tratil časa, energije, da bom »urejal« podatke, ki sem jih pravočasno in na predpisan način že posredoval na zakonsko določene naslove in način. To, da danes pol Slovenije hodi osebno na Gurs in »ureja« podatke, je neverjetna nesramnost, ki si jo je država dovolila, in tudi neverjetna potrpežljivost občanov, da so tako pohlevni in nekritični, da so to igro sprejeli. Kdo bo plačal ta neverjeten in nepotreben napor občanov?
Davek na nepremičnine je nepotreben, saj so bile nepremičnine kupljene z zaslužkom, od katerega je davek že bil pobran, pobran je tudi davek pri nakupu nepremičnine. Koliko je katera nepremičnina vredna, nihče ne ve, lotiti se cenitve vrednosti nepremičnin je smešno in neumno dejanje. Koliko kdo ima in koliko je to vredno, nikogar nič ne briga, če je bilo kupljeno na legalen način in iz legalnega dohodka.
Morda pa le ni kriva država, morda niso krivi neumni politiki in poslanci, neprimerni zakoni in nesposobni uradniki, morda so res krivi ljudje, volilci, ki vsakokrat izvolijo enako nesposobne ali/in skorumpirane.
Bojko Jerman, Dol pri Ljubljani