Kdaj in zakaj na volitve

Če gre za ljudstvo te države, menim, da jih večina ne bo šla na dopust, razen poslancev, nekaterih iz državne uprave, kakšni študentje, pa mogoče še kdo. Pa poglejmo socialno sliko državljanov. Imamo šeststo tisoč upokojencev, sto dvajset tisoč nezaposlenih, številne prejemnike socialnih transferjev. Vsi ti imajo družine.

Tako da je popolnoma odvečna skrb parlamentarnih strank, da bo udeležba v času dopustov manjša. Stranke imajo sicer izkušnje s svojimi dopusti, ker vse državne praznike »praznujejo« kakšen dan prej, da bi člani lahko uživali celo podaljšan dopust.

Toliko glede te skrbi in njihove državotvorne drže. Jasno, gre za lastni interes. Zastavlja se vprašanje, kako onemogočiti parlamentarnim strankam manipuliranje z državljani. Od tu naprej pa si moramo državljani pomagati sami, saj nam stranke ne bodo. Odgovor je sila preprost. Če bi imel(i) zakonodajno možnost, bi z zakonom določil(i) ne samo pravico, temveč tudi obveznost vsakega državljana priti na volišče. Ne more manjšina odločati o večini.

V nasprotnem primeru bodo stranke še naprej manipulirale tako, kot so v preteklosti. Spomnimo se samo referenduma o (ne)delu na nedeljo ter takratnega vodje sindikatov trgovine Bartola in SDS, ko je bil izglasovan z majhnim odstotkom volilnih upravičencev. Denar smo zapravili, tako kot ga bomo za referendum Irglove. Samo da bi nekdo dokazal svoj prav. Pa naj nas stane tri in pol milijone evrov.

Vrnimo se k naslednjim volitvam. Ni dvoma, da so koalicijski partnerji s pomočjo premierke sami zapečatili usodo te koalicije. Za to svojo odločitev morajo biti s strani volilcev primerno kaznovani. Jasno je treba povedati, da gre koalicijskim partnerjem samo za lastni interes.

Njihovi programi so znani, kaj so naredili, je prav tako znano. Natančno se ve, kdo in kdaj je zadolževal to državo. To velja za pozicijo in opozicijo. Treba je biti realen in ljudem jasno povedati, da tudi nove stranke ne morejo spremeniti tega stanja čez noč, kot bi rekla Bratuškova, te stranke tudi potrebujejo čas, lahko pa poskusijo, ob pomoči državljanov in sploh ob pomoči civilne družbe, začeti spreminjati stanje v tej državi.

Mislim, da je zgodovinska odgovornost civilne družbe, da ob pomoči novih strank spodbudi državljane, predvsem svoje simpatizerje in člane, da pridejo na volitve. V čim večjem številu. Sedaj je priložnost, da pridejo na volitve vsi upokojenci, študentje, prizadeti po Zujfu, nezaposleni, socialno ogroženi oziroma na te volitve in ne samo na te volitve bi moralo priti najmanj sedemdeset odstotkov volilcev.

V nasprotnem primeru se nam slabo piše. Treba je pozabiti na drobne človeške ambicije, drobnjakarstvo, zamere, v pogovoru se lahko odpravijo vsi morebitni nesporazumi, če tega ni, nas stane denar in živce. Na koncu bi posebej pozval vse, da ne padejo na to, kar govorita sedanja opozicija in pozicija. Besedičenja imamo namreč dovolj. Saj govorijo le dejanja, mar ne? Prisluhniti je treba novim političnim močem, predvsem mlajšim, ki se tudi trudijo premakniti stvari na bolje in si ustvariti lepšo bodočnost.vseeno!