Prvi temelj je, da je deželna vlada oziroma država poskrbela, da so univerze deželi nudile potrebno znanje za razvoj, poskrbela je, da funkcionira dualni izobraževalni sistem za iskane poklice.
Drugi temelj je bila izdelana dolgoročna vizija razvoja in temu ustrezno veliko vlaganje v infrastrukturo, ceste, železnice in letališča.
Tretji temelj pa je zagotovljena zanesljiva in načrtno dostopna energija po deželi.
Berem tudi: »Raziskava britanskih ekonomistov Sasche Beckerja, Petra H. Eggerja in Maximiliana von Ehrlicha kaže, da evropska sredstva spodbudijo razvoj le v približno v 30 odstotkih regij. Glavna dejavnika pri tem sta pričakovana učinkovitost vladnega aparata in lokalnih oblasti ter morda nekoliko presenetljivo izobraženost prebivalstva. Nadpovprečna izobraženost lahko prinese večji izkoristek evropskih sredstev in tudi 0,63 odstotne točke višjo rast BDP kot v regijah z manj izobraženim prebivalstvom. V Sloveniji višje rasti BDP ni bilo mogoče opaziti.
Odgovor za takšno stanje lahko torej iščemo tudi v neučinkovitosti občin in vlade. »Kaj pa, če v deželi le ni prave izobrazbe, znanja? Ali so proizvajalci znanja, univerze, visoko šolstvo, inštituti vladam, prebivalstvu »prodajali« neustrezno znanje za razvoj dežele, za dvig dodane vrednosti in BDP? Česa se lahko nauči Slovenija od Bavarske? Kaj so torej lahko temelji razvoja?
Franc Mihič, Ribnica
