Kot bivši predsednik Neodvisnega sindikata v Litostroju, ki sem aktivno sodeloval pri vseh odločitvah v tem času, sledeče:

Duhovnik je prišel v Litostroj v septembru 1990. Takrat so imeli Titovi zavodi Litostroj 195 milijonov mark izgube. Direktor Šlander je odstopil. Ovsenik je zahteval od države 10 milijonov mark in visoko plačo 40.000 nemških mark na mesec. Dr. Duhovnik je bil v novem vodstvu kot strokovnjak za strojništvo. Ker Ovseniku niso odobrili njegovih zahtev, je kmalu, mislim, da po desetih dneh, odstopil. Z njegovim odstopom je bil stečaj Litostroja neizogiben. Takrat je bilo v Litostroju 3982 zaposlenih. Podrli so se trgi zaradi vojne v Iranu, Iraku, Rusija je razpadala, Jugoslavija propadala. Skratka, čez noč smo bili brez dela s 195 milijoni mark dolga.

Odločni mož dr. Duhovnik je sklenil, da reši Litostroj, in kot vidimo danes, ga je tudi rešil. Vmes se je dogajala tranzicija – lastninjenje. Vseskozi je vztrajal pri celovitosti ohranitve Litostroja in želel, da v tem delu Evrope obstaja sodoben koncern.

Vse je normalno potekalo do druge faze lastninjenja. Ko je bilo potrebno, da izda agencija za lastninjenje končno soglasje, se je ustavilo. V postopku lastninjenja je bilo jasno določeno, da Litostroj za rešitev najame od tujih bank kredit, približno 40 milijonov mark, za deset let, delavci vložimo certifikate in vložimo še premalo izplačane plače (20 odstotkov) ter tako postanemo 49-odstotni lastniki. Vedno je trdil, da morajo biti delavci delni lastniki, da imajo interes za uspeh podjetja.

Ni bil prave barve, pokazal pa je pošteno idejo lastninjenja. To so tranzicijski tajkuni sprevrgli in pomazali, delavci nismo postali solastniki, nimamo ničesar. Po šestih letih razočaranj, a kljub vsemu je rešitelj moral oditi. Do potankosti poznam njegovo poštenost, vztrajnost, delavnost.

Povem lahko le to, da je on edini, ki lahko v teh težkih časih potegne univerzitetni voz napredka naprej. Kot sindikalni zaupnik vem, kako dobro je sodeloval z nami in spoštoval delo vsakogar, in zaposleni na Univerzi bodo z njim dobili pravega sogovornika.

Jože Erčulj, bivši predsednik Neodvisnega sindikata v Litostroju