Še bolj neverjeten je kriterij, ki ga je snovalec zakona ubral: 15 zaposlenih. Če jih toliko nimaš, si odpisan, zradiran, te ni več! Da bi pogledali v pomen, namen, poslanstvo, uspešnost, širšo družbeno dimenzijo vsakega posamičnega zavoda, v njegovo mednarodno vpetost – niti slučajno. Nekje sem prebral, da ustanove, ki se na istem prostoru podvajajo oziroma opravljajo isto ali zelo sorodno dejavnost, gre združiti in znotraj tega poiskati poti racionalizacije. Seveda, to je prava pot, bi dejal Dušan Semolič. In to ne glede na število zaposlenih. Ne pa odpisati ustanov, ki delajo nekaj, kar je povsem lastnega, izvirnega, specifičnega, česar drugi ne zmorejo, ne znajo ali nočejo.

In še ironija usode, kot je ugotovila sinoči poročevalka iz Kopra za TV Slovenija Evgenija Carl… Prizadeti bodo zavodi, ki so ves minuli čas pridno in požrtvovalno sledili ukrepom in ukazom vlad o zmanjševanju števila zaposlenih oziroma o nezaposlovanju novih ljudi in tako ostali ali se vrnili v številke pod 15. Tisti, ki operirajo z veliko večjimi številkami zaposlenih in ki so predvsem v prestolnici ter se morda niso niti pretirano trudili, da bi svoje vrste redčili in stroške zmanjšali, bodo ostali v polni funkciji.

Spoštovani minister Koprivnikar, če se že greste varčevanje z občinskimi in regijskimi zavodi, ne da bi se vsaj malce spustili v njihov specifični pomen, torej povsem birokratsko, jim dajte vsaj toliko časa, da poiščejo alternativne poti preživetja in izvajanja svojega poslanstva, česar zagotovo ne zmorejo v mesecu in pol. Vse zastonj, da občinam ustanoviteljicam predpisujete šest mesecev časa za preoblikovanje aktov, če njihovim ustanovam že s 1. januarjem, odvzemate samostojnost in pravno subjektiviteto.

Na vrsti ste vi, predsednik vlade, in seveda poslanke in poslanci. Ne dovolite, da se ta nori načrt udejanji!

Aurelio Juri, Koper