Iskratel ostaja odgovorno zavezan svojim deležnikom in družbi

Spremembe v lastniški strukturi so se začele odvijati po odločitvi vodstva nemškega Siemensa, da v celoti opusti dejavnost na področju telekomunikacij in postopno izstopi tudi iz vseh naložb v tem sektorju doma in v tujini, torej tudi v Iskratelu. Razlog je bil močna kitajska konkurenca, drastično znižanje marž in izguba pozicije na trgu mobilnih naprav. S takšnimi trendi se je soočil tudi Iskratel, saj se mu je prav v letu 2009, ko je izstopil Siemens, prodaja razpolovila. Razumljivo je, da na to odločitev menedžment podjetja Iskratel ni imel in niti ni mogel imeti nikakršnega vpliva, saj je šlo za strateško odločitev Siemensa. Zato so navedbe, da naj bi se Siemens umaknil iz Iskratela zaradi odločnega nasprotovanja menedžerjev Iskratela, neresnične in zlonamerne.

Pozicija Iskratela pri novem strateškem partnerju, ki je prevzel program Siemensa, pa bi v najboljšem primeru bila kompetenčni center z omejeno produktno in tržno vlogo.

Z izstopom Siemensa je pogojeval svoj izstop tudi drugi večinski družbenik, Gorenjska banka, ker je ocenila, da s svojo osnovno dejavnostjo in razpoložljivimi resursi ob že prihajajoči finančni krizi ne more prevzeti odgovornosti za nadaljnji razvoj in obstoj visokotehnološke družbe.

Tako sta leta 2009 Siemens in Gorenjska banka izstopila iz Iskratela. Pri izstopu družbenika je vedno družba tista, ki je dolžna družbeniku, ki je izstopil, izplačati ocenjeno vrednost poslovnega deleža, zato navedbe, da naj bi menedžerji in zaposleni breme odhoda Siemensa v celoti prevalili na Iskratel, kažejo na nepoznavanje korporacijskega prava ali pa so namenoma zlonamerne. Kot lastnik imaš vedno pravico, da se sam odločiš in presodiš, ali boš delež prodal novim lastnikom ali pa te za izstop poplača družba iz svojega premoženja. Z izstopom obeh družbenikov se je že obstoječi skoraj 20-odstotni lastni delež Iskratela (nastal je, ko je ob likvidaciji Slovenske razvojne družbe v letu 2002 Iskratel po potrebnih odobritvah odkupil ta delež) pomembno povečal, v čemer ni nič spornega, saj višina lastnega deleža pri družbah z omejeno odgovornostjo, za razliko od delniških družb, ni omejena.

Menedžment, ki je bil v vsem času delovanja odgovoren za strategijo in razvoj družbe, je zato skupaj z zaposlenimi ustanovil družbo Fintel, k. d., ki je v letu 2011 kupila 17,235 odstotka lastnega deleža v Iskratelu, d. o. o., s ciljem, da v vmesni oziroma prehodni fazi izvede prestrukturiranje in v nadaljevanju aktivno poišče potencialne strateške partnerje, ki bi tudi na dolgi rok zagotavljali nadaljnji razvoj in stabilnost podjetja Iskratel.

Fintel je za odkup lastnega deleža v višini 17,235 odstotka v družbi Iskratel pozval vse zaposlene v skupini Iskratel za vplačilo denarnih vložkov in od tega je petčlanski menedžment vplačal 23 odstotkov, preostalih 77 odstotkov pa so vplačali 204 zaposleni. Ponudba zaposlenim je bila popolnoma transparentna, cena za delež, ki ga je kupil Fintel, pa je temeljila na doseženi ceni, ki jo je ob svojem izstopu dosegel Siemens. Iskratel za vplačila zaposlenih in menedžmenta v Fintel ni ne direktno in ne posredno kreditiral kogar koli pri nakupu tega deleža, niti ni bilo za vplačilo poslovnih deležev nikomur izmed menedžmenta odobreno nobeno posojilo, kot je neresnično navedeno v članku.

Navedbe, da je Iskratel imel velike težave pri dokončnem poplačilu izstopa Gorenjske banke v letu 2013, so neresnične. Sredstva za to poplačilo so bila rezervirana v obliki finančnih naložb že od podpisa terminske pogodbe, vendar se je poplačilo zavleklo, ker so se odvijala pogajanja za reprogram kratkoročnih posojil, ki so zapadla v letu 2012. Vsa posojila Gorenjske banke niso bila nikoli najeta za financiranje izstopa družbenikov. Njihov reprogram je bil vezan na sprejetje nove poslovne strategije skupine Iskratel, ki je predvidela, da se bo posojilo lahko v celoti poplačalo konec leta 2017.

Vse od začetka leta 2009, ko je prišlo do razpolovitve prihodkov od prodaje, je bilo v podjetjih Iskratela v Sloveniji 951 zaposlenih. Do konca leta 2012 se je število zaposlenih znižalo za 212 ljudi, zato navedbe, da je šlo za množično odpuščanje, ne držijo. Posebno če to primerjamo z visokim padcem prihodkov od prodaje. Ker učinki prestrukturiranja niso bili zadostni, je novo vodstvo v letu 2013 in 2014 moralo poseči po dodatnih ukrepih zniževanja stroškov in zaposlenih. Iskratel je vsa ta leta svoje obveznosti do dobaviteljev, bank in zaposlenih plačeval redno in brez zamud in bo tako tudi nadaljeval v prihodnosti. Tu je treba tudi poudariti, da je Iskratel znižal svojo zadolženost do bank od konca leta 2008 do danes za 24 milijonov evrov.

Iskratel posluje v zahtevni, izredno konkurenčni in hitro spreminjajoči se panogi v okviru zastavljenih ciljev. Podjetje je zadolženo v okviru poprečja slovenskih podjetij. Skoraj 800 zaposlenih, doma in v tujini, z nadpovprečno izobrazbeno strukturo ustvari več kot 90 odstotkov svojega prihodka na zahtevnih tujih trgih. Ob koncu letošnjega poslovnega leta podjetje pričakuje pozitiven rezultat iz poslovanja. Poslovanje v izjemno hudi globalni konkurenci pa od podjetja zahteva nenehno in hitro prilagajanje, tudi stroškovno in ob tem, žal, tudi z zniževanjem števila zaposlenih. V vsem 25-letnem delovanju nam je bil cilj ohraniti podjetje z vsemi ključnimi poslovnimi funkcijami: generičnim razvojem, proizvodnjo in lastno prodajno mrežo in ta cilj zasledujemo tudi za naprej. Strateški cilji v letih 2014–2016 so v celoti podrejeni tej usmeritvi.