Ne bom se spuščala v pravne polemike, te naj ostanejo za naše vrle pravnike. Bi pa njim, vsem članom dosedanjih vlad, vsem poslancem in svetnikom povedala naslednje. V vseh 23 letih ste s škodljivo oziroma luknjičasto zakonodajo s področja lokalne samouprave, prostorskega načrtovanja, javnih sredstev in podobnega ustvarili družbo neenakosti in neenakopravnosti, družbo, kjer sta diskriminacija in kršenje človekovih pravic uzakonjena. Seveda, če si iznajdljiv kot koprski župan in ti ni škoda nobenega javnega denarja za lastne interese.

Pa da ne bomo govorili samo o Ankaranu, bom resničnost zapisanega ponazorila s sosednjo krajevno skupnostjo Škofijami. Ta je s 3300 prebivalci največja zaledna KS v koprski občini, ki ima skupno 22 krajevnih skupnosti. KS Škofije je tudi večja kot vsaj 30 slovenskih občin, ki so vse bolj urejene in razvite kot Škofije. Prebivalci Škofij sploh nimamo enakih možnosti življenja in razvoja.

Škofije so mejna KS in skozi njo gre največ tranzitnega prometa oziroma prihaja v občino največ tujcev. Zato naj kar začnem pri meji in povsem zgrešenih argumentih dr. Kristana, ki pravi: »Če bi Mestno občino Koper razbili na dva dela, bi v to vgradili protislovne interese enega in drugega dela, zato Koper ne bi več mogel delovati kot uspešna obmejna občina v odnosu do Italije in Hrvaške.« In še: »Če bi namreč razbili Koper, bi ga oslabili v razmerju do Trsta in Reke. Dodaten argument proti drobitvi Kopra je ta, da je obmejna občina.«

Najprej: koprska občina ne meji na občino Trst. Ankaran in krajevne skupnosti Hrvatini, Škofije in Črni Kal in s tem koprska občina mejijo na občine Milje in Dolina. Sosednja dežela Furlanija - Julijska krajina ima namreč 4 pokrajine: Gorico s 25 občinami, Pordenone s 51 občinami, Videm s 137 občinami in Trst s 6 občinami. Nobeni pokrajini število občin ne povzroča težav pri razvoju gospodarstva, ladjedelništva, pristanišča... Morda tudi zato, ker ima Furlanija - Julijska krajina izredno razvito zadružništvo oziroma kooperative (10 odstotkov zaposlenih), kjer velja načelo solidarnosti in vzajemnosti, ne pohlep. Tam je na primer občina, velika kot krajevna skupnosti Škofije, San Giorgio della Richinvelda zgled gospodarske in socialne vzdržnosti, ki temelji na sistemu kooperativ oziroma zadrug. V občini je med drugim zrasla banka z letnim prometom približno milijardo evrov, ki razpolaga s 55 milijonov evrov vrednim premoženjem, zaposluje 130 ljudi ter ima 15.000 komitentov in 31 podružnic po vsej Furlaniji - Julijski krajini.

Vrnimo se v KS Škofije v občini, ki jo župan in nepoznavalci dajejo za vzor razvoja in napredka; ki ima že leta »džabest« proračune (besede župana); kjer se nenehno gradi, kjer se v petih letih en in isti trg kar trikrat prekoplje; kjer nastajajo meganačrti otoka Capoviste, najlepše plaže na Jadranu (kupljen in dostavljen prodec je izginil neznano kam), najvišjega nebotičnika; kjer javna sredstva kar drvijo v žepe Grafista, arhitektov, občinskih medijev, svetovalcev in še koga.

V 21. stoletju ima v KS Škofije (kot v večini zalednih krajevnih skupnosti) samo desetina gospodinjstev priključek na javno kanalizacijo. Veliko krajanov ima težave z električnim napajanjem, s pritiskom v vodovodnem omrežju, občinske ceste so luknjaste, pločnikov skoraj ni. Tudi na Škofijah se že leta prodaja zazidalne parcele brez prostorskega in urbanističnega načrta, brez vizije razvoja, zato je rast prebivalcev izredno hitra, v zadnjih desetih letih za več kot 30 odstotkov. Stihijska gradnja in poselitev, brez sodelovanja KS, prinaša nove probleme, saj sta šola in vrtec že dolgo premajhna, prav tako je neprimerna vsa infrastruktura. Po županovih volilnih obljubah bi morali letos odpreti novo osnovno šolo in večji vrtec. Po težkih mukah in angažiranju krajanov se bo septembra rezal trak pred novimi oddelki vrtca, šola, zgrajena v daljnih socialističnih časih, bo morala škofijskim otrokom še dolgo zadostovati. Seveda ima središče Kopra veliko novo šolo z županovim pečatom.

Zelo dolgo bi lahko še pisala o vseh razlikah med občani iste občine, o revoltu proti taki politiki in zapravljanju našega denarja za lišp in promenado, pa tudi za različna pravna mnenja in poteze, ki so namenjeni sporom, razdvajanjem, šikaniranjem, zatiranju šibkejših, tožbam proti drugače mislečim. Morda samo še eno cvetko. V koprski občini tudi pri novoletni osvetlitvi vsi občani niso enaki. Ta pridni dobijo lučke, poredni pa ne. V Ankaranu jih že dolgo niso videli, na Škofijah smo jih izsilili, večina otrok v drugih KS jih je lahko šla gledat samo v Koper.

Za konec pa še o eni čisto konkretni posledici takšnega županskega ravnanja. Ker koprska občina daje prednost vsemu drugemu, samo temeljnim funkcijam občine ne, zanemarjanje gradnje javne kanalizacije pomeni, da več ko je ljudi, več je divjih fekalnih izpustov v naravo. Na Škofijah imamo potok Retino, ki se je spremenil v pravo kloako, včasih pa so v njem živeli avtohtoni raki. Vodstvo občine je bilo opozorjeno na onesnaževanje, svetu KS Škofije, ki ga vodi predsednica iz vrst županove stranke Koper je naš, je bil predlagan monitoring. Nič. Ampak ta onesnažen potok teče čez mejo, v reko Osp v miljski občini. Za koprsko občino je lahko »izvoz« umazanije veliko bolj problematičen kot to, da bo zaradi nespoštovanja lokalne samouprave in enakopravnosti vseh ljudi, vseh občanov, zaradi nespoštovanja narave in prostora, s polnimi pljuči zaživela občina Ankaran.

Ob vsem povedanem, ali bi, dr. Kristan, želeli živeti v koprski občini, na primer v KS Škofije?

Barbara Verdnik, Zg. Škofije