Imamo pač politike, ki so takoj ugotovili dve dejstvi: da je naša država bogata in da se lahko zadolžujemo. Začel in zagotovil osnove je že prvi predsednik vlade z načinom lastninjenja družbenega premoženja in z ustvarjanjem pogojev za certifikatske barone. Potem so nadaljevali. Razprodaje so se postopoma povečevale in tudi zadolževanje. Od leta 2004 pa je vsesplošno zadolževanje ponorelo, kontrolne mehanizme pa ja politika blokirala. Nastali so pogoji za delovanje tajkunov. Vsi predsedniki vlad so dobro vedeli, kako delati z oblastjo. Tudi sedanji predsednik države ni bil nobena izjema.
Vsi so veliko govorili o vsem mogočem, nič pa o gospodarskem razvoju, pač pa so prodajali podjetja tujcem. Naj spomnim na prodajo Leka, afere z Unionom, način prodaje SIJ (Slovenske industrije jekla) in kdo je imenoval prodajno ekipo. Prejšnja premierka ni nikoli pozabila, kaj vse je obljubljala ob svojih obiskih v evropskih prestolnicah, in sedanji to zvesto izpolnjuje (in še dodaja). Pa javnost vsaj do sedaj ni slišala za nobene podpisane protokole z EU ali katero drugo državo ali kakšne obligacijske izjave.
Predsednik srbske vlade je tik pred podpisom sporazuma za cca trimilijardni dolarski kredit z IMF. Izjavil je, da bo morala Srbija zato reorganizirati svoja javna podjetja. Pri nas pa sem slišal, da jih bo morala privatizirati. Kakšna razlika med avtentično, videno, poslušano izjavo in kako smo s tem seznanjeni mi.
Pravzaprav ni čudno, kar se dogaja z našim gospodarstvom, saj se s kakšnim gospodarskim znanjem ne more pohvaliti noben dosedanji predsednik vlade. Zato nobeden ni potreboval dobrega gospodarskega ministrstva, ampak finančne eksperte za prodajo premoženja države in za najemanje posojil. Provizije so bile ogromne, stroški prodaj veliki, izkupiček pa ničen!
Kaj bo, ko se bo tak način gospodarjenja z državo iztekel? Ali se bo kdo končno le vprašal, kako in kdaj bomo pospravili takšne politike v zgodovino? Tudi sedanjega, brezbarvnega premierja.
Franci Gerbec, Kremenica