Glede očitka, da je Družina (pa drugi katoliški mediji) zatajila pri razkrivanju cerkvenih finančnih grehov, je mogoče v marsičem skloniti glavo in se posipati s pepelom. Tega se zaveda tudi p. Cestnik. Morda pa smo kdaj imeli pri tej zadevi tudi malce smole. Primer. Potem ko je (v Dnevniku ta čas precej dobro zapisani) mariborski ekonom ostajal pri uradnih pojasnjevanjih obsega in tveganja mariborskega cerkveno-gospodarskega projekta dolga leta nedostopen, je njegov naslednik v soglasju s tedanjim mariborskih koadjutorjem kmalu izrazil pripravljenost, da osvetli vsaj kakšno izmed temnih plati te zgodbe. Z njim smo se dogovorili za precej odkrit pogovor, ga izpeljali, pripravili za objavo. Vse to se je dogajalo v dneh od 17. do 20. januarja 2011. No, kaj se je zgodilo v petek, 21. januarja, je znano vesoljnemu svetu: L'Espresso je prehitel Družino. Kakšno zoprno naključje! Ne edino, ne edino …

Ko že omenjamo nekdanjega mariborskega ekonoma in njegovo željo, da bi post festum (bolje: post calamitatem) v Družini pojasnil dobre namene svojega dela – njena neuresničitev je še en Dnevnikov očitek na Družinin račun – je pač treba povedati, da smo tisti čas razpolagali z dovolj verodostojnimi informacijami, da so ekonomove obrambne pozicije, ki jih je želel predstaviti na naših straneh, enostranske in posledica dejstva, da je na raznih dokumentih puščal malo »prstnih odtisov«, čeprav jih je bistveno oblikoval s – kako so že povedali obsojeni v zadevi Betnava? – »psihološkimi pritiski«. V takih razmerah je bil intervju nesmiseln.

Glede nepripravljenosti Družine za razgaljanje cerkveno-gospodarskih nečednosti pa le še to. Z nekaj domišljije lahko zapišemo, da je bila ena izmed domin, ki je slednjič pripeljala do odstopa dveh nadškofov, sprožena z razčiščevalnimi zahtevami p. Bogdana Knavsa, ki so jih zaradi izredne medijske odmevnosti gotovo slišali do Vatikana. Te zahteve, strnjene v dveh javnih pismih, so bile najprej predstavljene, kar se danes praviloma pozablja, v Slovenskem času – prilogi tednika Družina. Če zadevo karikiramo, lahko pridemo do sklepa, da je Družina s temi objavami »tlakovala« pot kadrovskim spremembam na čelu svojih lastnikov (škofij torej). To je približno tako, kot da bi Dnevnik tako pisal o sumljivih rabotah kakšnega izmed svojih lastnikov, da bi ga to stalo položaja in/ali premoženja. Pa tega vidimo malo, zelo malo – pa ne zaradi umanjkanja sumljivih poslov Dnevnikovih lastnikov…

Pa lepo pozdravite svoje »saj-vsi-vemo-katere« cerkvene vire!

Bogomir Štefanič, Družina