Demokratske strankarske družine imajo tudi v novem parlamentu jasno večino. Novi parlament je sposoben delovati in sprejemati odločitve. Izkušnje preteklega mandatnega obdobja kažejo, da želijo evropski demokrati – socialdemokrati, konservativci, liberalci in zeleni – kljub vsemu političnemu tekmovanju v evropskem parlamentu skupaj s svetom in komisijo doseči politični premik Evrope in jo skupaj oblikovati.
Vendar pa obstajajo tudi kritične razvojne tendence, ki jih ne smemo spregledati: globoko sem zaskrbljen ob dejstvu, da je vstop v novi parlament uspel toliko skrajnodesničarskim poslancem. Skoraj deset odstotkov mandatov iz več kot desetih držav Evropske unije so dobile stranke, ki odkrito nasprotujejo prostemu pretoku in pravicam manjšin. Populistične stranke, ki odklanjajo pot evropske integracije, so dobile več mandatov kot kadar koli prej. V nekaterih državah je vstop v evropski parlament uspel ekstremističnim silam, ki so v svoji državi ena izmed večjih ali celo vodilna stranka. Valove šoka, ki jih povzročajo ti volilni rezultati, je od 25. maja mogoče čutiti po vsej Evropi.
Odkrito skrajnodesničarske stranke imajo sedež in glas v novem parlamentu. Da je nemška neonacistična stranka NPD dobila vozovnico za Strasbourg in Bruselj, je sramotno. Potem ko je nemško zvezno ustavno sodišče odpravilo triodstotni volilni prag, se je iz Nemčije prebilo v evropski parlament več manjših strank brez resnega političnega programa. Vsebinsko delo v parlamentu ne bo enostavno, če mu bodo ekstremisti in populisti nasprotovali in bo istočasno obstajalo veliko zelo majhnih skupin.
Razlogi za volilni uspeh ksenofobnih strank so številni in se od države do države razlikujejo. Gotovo so določeno vlogo igrale tudi posledice hude finančne in gospodarske krize, ki je še posebno močno prizadela države južne Evrope. Tam Evropa za mnoge, predvsem za mlade, ne predstavlja več obljube o boljšem življenju, temveč jo ti prej zaznavajo kot grožnjo. Drastično povečanje brezposelnosti, še zlasti nevzdržna stopnja brezposelnosti mladih na primer v Španiji ali Grčiji, v mnogih ljudeh očitno zbuja dvom o obstoječih političnih razmerah in jih spodbuja k temu, da volijo evroskeptične in tudi ekstremistične stranke. Reformni procesi so s seboj prinesli socialne stiske, na katere se ljudje odzivajo tudi ob volilnih skrinjicah.
Zdaj, ko je najtežji del gospodarske krize že za nami in se povsod ponovno kažejo nežni poganjki rasti in zagona gospodarstva, moramo izpolniti upravičena pričakovanja ljudi in si trdno prizadevati za spodbujanje rasti in ustvarjanje novih delovnih mest ter ljudem pokazati perspektivo. Dobro je, da glede tega v Evropi obstaja velika enotnost. Designirani predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je za spodbujanje rasti in ustvarjanje novih delovnih mest dobil močan mandat držav članic in evropskega parlamenta.
Če nam bo uspelo, bo to zagotovo spodneslo tla ekstremističnim strankam. Vendar to ne zadošča: po robu se moramo postaviti tudi populistom in ekstremistom v evropskem parlamentu in jim jasno pokazati meje. Ksenofobne, rasistične in antisemitske izpade je treba v evropskem parlamentu z vso odločnostjo zavračati – v plenumu, v odborih in v javnosti.
Menim, da bi bil odbor za boj proti rasizmu in antisemitizmu, ki bi ga ustanovil evropski parlament, pravi odgovor na levi in desni ekstremizem. To bi bil pravi kraj ne le za sporadično, temveč redno soočanje s temami, kot so ksenofobija, antisemitizem in ekstremizem, ter primeren kraj za iskanje jasnih odgovorov. To je izziv za naš evropski sistem vrednot.
Zavzemam se tudi za uvedbo skupnega evropskega najnižjega volilnega praga za vstop v evropski parlament, kajti ne vidim, kako lahko vstop majhnih strank, večinoma »gibanj z eno samo programsko točko«, poveča reprezentativnost političnega spektra neke države. V številnih državah obstaja nacionalni volilni prag za vstop v evropski parlament. Če bi tukaj Evropski uniji uspelo vzpostaviti enotni volilni prag, bi bil to pomemben korak.
Na tak način lahko okrepimo evropsko demokracijo in legitimnost evropskega parlamenta. Boj proti ksenofobiji in rasizmu je pomembna naloga evropske politike v prihodnjih letih. Gre za obrambo naših temeljnih evropskih vrednot, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, enakost, demokracija in varstvo manjšin.
