Branim pravosodje
Te dni je, ko gre za pravosodje, tako vzdušje, da je sila nehvaležno postavljati se mu v bran. Glede na to, da sem tudi sam pravnik in da poznam delovanje pravnega sistema, vključno z delom sodstva, tožilstva, policije, zaradi dela, ki sem ga opravljal, menim, da se jim te dni, ko se je »zgodila Hilda Tovšak«, dela krivica. Podirati cel gozd, ker je bolno eno drevo, je verjetno nespametno in tega noben kmet ne bi naredil. Toliko medijskega pompa, kolikor ga je bilo dvignjenega okoli ene obsojenke, ni primerno za demokratično državo. Na žalost se je pri tem kot najšibkejši člen pokazal minister za pravosodje in dokazal, da mu ta naloga ni pisana na kožo in da je ne obvlada. Ni sporno, da to sodi v njegov resor, sporno je, kako se je kot minister obnašal. Očitno je, da ne pozna dobro vloge ministra. Četudi se je zgodil spodrsljaj z omenjeno obsojenko, bi po mirni poti bilo treba ugotoviti, kaj se je zgodilo, sprejeti ustrezne ukrepe in ne dobesedno popljuvati in pometati s celotnim pravosodnim sistemom. To je nedopustno. Pri tem se je pozabilo, da je glavni »krivec« za stanje v pravosodju državni zbor oziroma vlade in ministri, ki predlagajo in sprejemajo predpise. Posebno je simptomatično oglašanje strankarskih veljakov, ki se ne ukvarjajo s pravo vsebino, marveč s posledicami, če sploh so. Postavljam vsem nam (pa ne samo retorično) vprašanje, kdo je v zadnjih dvajsetih letih omogočil delovanje raznih tovšakov v državi, kateri posamezniki, stranke, lobiji. Vsi imajo imena, med temi so nekateri najbolj glasni, nekateri so popolnoma tiho. Zato je treba najti grešne kozle med sodniki in tožilci. Očitno je, da bi nekateri radi zamenjali teze. Ni dvoma, da je treba delo teh organov izboljšati, zato je državni zbor, ki ne bo sprejemal protiustavnih zakonov, pogledati je treba samo statistiko zadev, ki jih obravnava ustavno sodišče, ki govori o številnih kršitvah ustave. Kdo sprejema te zakone in kdo mora ravnati po zakonu? Kdo ustvarja pogoje za delovanje sodišč? To so prava vprašanja za ministra za pravosodje in ne, ali je kakšen kriminalec zbežal. Ni edina Tovšakova, ki ni prišla. Saj so še drugi, pa ni takega pompa. Zakaj se mora vsa država ukvarjati z načinom prestajanja kazni Tovšakove, Zidarja, Črnigoja in drugih obsojencev? Če me kot državljana vprašate, glede na to, da kazen mora biti in je maščevanje, bi vsem tem obsojencem omogočil družbenokoristno delo, in to najprej pri tistih delavcih in njihovih družinah, ki so jim vsi ti obsojenci kršili njihove človeka dostojne pravice. Potem bi jim omogočil delo na javnih mestih, recimo ob sobotah, na tržnicah, pri kakšnih javnih shodih, da jim ljudje povedo svoje, kaj si mislijo o njihovem početju. Lahko bi našteval še in še, idej, kako bi lahko opravljali družbenokoristno delo, je ogromno in z veseljem jih bom posredoval organu, ki skrbi za izvrševanje kazenskih sankcij, do takrat pa prosim, da me mediji ne obremenjujejo preveč s kriminalci. Imamo dosti tudi drugega dela. Sicer bi jih »družbenokoristno« najbolj prizadeli, če bi našli zakonsko podlago za odvzem premoženja, vse drugo jih ne prizadene. CI SRP, kateri pripadam, je že dala predlog predsedniku državnega zbora, kako raznim tovšakovcem odvzeti premoženje. Ali bo kaj? Nam, navadnim državljanom, namreč kar jemljejo, tisto, kar smo si prislužili s poštenim delom! In kako hitro so se zmenili!?
