Prihodnjo vlado nam bo torej vodil človek, ki se mu neetičnega ravnanja ne oporeka. Nedvomno je to eden ključnih pogojev, da bo ta vlada lahko uspešna. Drugi tak pogoj je, da je prvi mož vlade vešč vodenja. Lastnosti, po katerih se odlikujejo učinkoviti vodje, sta predvsem dve: a) imajo dobro strategijo, torej znajo presoditi, kaj naj bodo temeljni cilji sistema, ki ga vodijo, in po katerih poteh je te cilje mogoče učinkovito uresničiti; b) izberejo si sodelavce, na katere se lahko opirajo pri uresničevanju strategije in znajo njihove potenciale tudi optimalno izkoristiti. Ali Cerar zadovoljuje ta drugi pogoj, pa že lahko dvomimo; zakaj dvom, kaže povedati nekaj več.

Najprej o vladni strategiji. Eden njenih strateških ciljev bo gotovo ureditev javnih financ oziroma zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. Za uresničitev tega cilja se ponujata dve različni poti: neoliberalna, katere osrednja vsebina je varčevanje (krčenje socialne države), in pa »socialna«, ki je usmerjena v povečanje proračunskih prihodkov preko spodbujanja gospodarske rasti ter močnejše obdavčitve dohodkov in premoženja bogatih. Kateri poti bo dal Cerar prednost, je težko predvideti, saj se o tem v svojem predvolilnem programu ni dovolj opredelil. Če bo deloval neoliberalno, se večini (izjema so bogati) zanesljivo ne piše dobro.

Naslednji strateški cilj, ki se mu nova vlada ne bo mogla izogniti, je ureditev

gospodarjenja z državnim premoženjem. Gre za enega najšibkejših členov našega gospodarskega sistema, ki že več let kliče po temeljiti sanaciji. Tudi v tem primeru se ponujata dve rešitvi: neoliberalna se zavzema za popolno razprodajo državnega premoženja tujcem, druga pa daje prednost učinkovitemu upravljanju državnega premoženja, ki je ta čas prav po »zaslugi« politike v povprečju izjemno problematično, čeprav za to ni objektivnih razlogov. Tudi o tem, kako bo Cerar ravnal glede tega, ne vemo prav veliko; povedal je le, da pomembne infrastrukture ne kaže privatizirati.

In še enega od strateških ciljev naj omenim. to je zagotavljanje gospodarske rasti. Pristaši neoliberalne usmeritve se predvsem zavzemajo za davčne razbremenitve gospodarstva in za čim manj vmešavanja države v gospodarstvo, alternativni (socialni) koncept pa izhaja iz spoznanja, da je tržno gospodarstvo učinkovito predvsem tam, kjer ga razumno usmerja močna in poštena država (primer skandinavskih držav). In zopet smo v dvomu, kako bo glede tega ravnal Cerar.

Zasnovati dobro strategijo vlade ostaja prej ali slej ena težjih nalog Cerarja. Kako uspešno jo bo opravil, je v veliki meri odvisno od tega, koga je in še bo vključil med svoje ožje svetovalce: bodo to neoliberalno ali socialno usmerjeni ljudje, bodo to predvsem strokovnjaki z bogato formalno izobrazbo ali ljudje z bogatimi praktičnimi izkušnjami? In ne nazadnje je pomembno tudi to, ali se bo Cerar izkazal za učinkovitega timskega vodjo ali pa ima, nasprotno, slabo razvit občutek za koristi, ki se pokažejo, če vodja zna prisluhniti mnenjem drugih.

Še en dejavnik je, ki praviloma odločilno vpliva na uspeh vlade, to je njen neodvisen nadzor. Opravljal naj bi ga parlament, pa ga v resnici ne. Razlog za to je v politični ureditvi, ki poslanca podreja vodji stranke (partitokracija strank), zaradi česar parlament vsebinsko predvsem deluje kot glasovalni stroj, ki predlogov vlade praviloma ne potrjuje v nasprotju z njenimi željami. Kratko povedano: naše vlade delujejo brez pravega javnega nadzora in to je med pomembnimi razlogi za njihovo neučinkovitost.

Nadzor vlade je sicer možno pomembno izboljšati, ne da bi zaradi tega menjali formalno politično ureditev, vendar le ob pogoju, da je njen predsednik pripravljen uveljaviti tem potrebam primerno rešitev. Za tako bi se z veliko verjetnostjo pokazala rešitev, katere osrednja vsebina je v oblikovanju posebnih organov – svetov, ki spremljajo in ocenjujejo delo vlade ter o tem občasno obveščajo tako parlament kot tudi javnost. V svetih naj bi delovali vrhunski strokovnjaki, tudi gospodarstveniki. Aktualni so trije taki sveti: fiskalni svet, razvojni svet, svet za javni sektor.

Bo glede na povedano Cerar izpolnil pričakovanja volilcev? Precej možnosti za to je, a tudi razočaranja niso izključena. Zanesljiveje lahko uspeh prihodnje vlade predvidijo tisti, ki Cerarja osebno bolj poznajo; za večino ostalih ostaja namreč za sedaj še »nepopisan list« in le upamo lahko, da se bo tudi kot vodja potrdil, da je mož iz »pravega testa«.

Andrej Cetinski, Ljubljana