Zaradi svoje neumorne želje po pomembnosti izgublja tla pod nogami, ki jih rešuje z »igralskimi« sposobnostmi, za katerimi se skriva njegova agresivnost. Konflikti in izdaja prijateljev v stranki LDS, ki jo spravil na rob, pa »nakup« ograje na Titovi cesti, primitivno soočenje s Hvalico v parlamentu in pred TV-zasloni, nesreča na gorenjski avtocesti ob dokazani krivdi nikoli obsojenega krivca itd. Vseskozi nekaj, dokler se ga nadrejeni ne naveličajo in kaznujejo z »izgonom« v EU.
Slovenci smo v tovrstnem »nagrajevanju« pravi mojstri. Ko se vlada želi znebiti določenih ljudi, jih pošlje v EU (Kacin, Rop, Cvikl...).
Stroški ne smejo biti problem, dokler gredo iz žepov davkoplačevalcev.
Važno je, da jih ne bo treba več gledati in prenašati. Takih delodajalcev se danes ne najde več.
Ko pričakujemo, da bodo razni kacini do nadaljnjega mirovali in uživali v EU ob prejemanju krasnih denarcev, se že pojavi problem, ko postane gospodi relacija Ljubljana–Bruselj kot LPP normalnim državljanom.
Opravičilo za prihod domov je potreba po posredovanju komentarja za medije, ker elektronska pošta ne zadosti njegove pomembnosti.
Medijska kritika g. Kacina na rovaš EU in kakovosti bivanja v njej, nezadovoljnih stanovalcev in njihove izgube potrpljenja. Verjetno spet ena ob koncu tedna, da bo dnevnica do Ljubljane opravičljiva, eden zadnjih lepih vikendov v Klimnu pa izkoriščen za malo šopirjenja na jahti. Pa kdo še razmišlja o recesiji in varčevanju, če gre za stroške državljanov?!
Tomaž Špendal, Ljubljana