RSS

Odmev, Dnevnik, 26. april 2012, Sostrski črnograditelji v težavah

V članku Jana Konečnika z dne 26. aprila Sostrski črnograditelji v težavah mestni Oddelek za urejanje prostora (OUP) prelaga svojo odgovornost, češ "črne gradnje naj uredi država" z enkratno akcijo, pri čemer "mora z aktom predpisati postopke in merila za legalizacijo črnih gradenj ter jo skupaj z občinami, kjer stojijo posamezne nezakonite gradnje, omogočiti".

Tako akcijo smo izvedli leta 1993, ko sem kot resorni minister zatekel v Sloveniji 30.000 črnih gradenj, ko smo z zakonom predpisali občinam izdelavo "sanacijskih PUP" in končali legalizacijo v vsej Sloveniji konec leta 1994. V Ljubljani takrat niso opravili svoje naloge legalizacije, zato jo je morala zanjo opraviti Vlada RS. Pač pa so že takrat nasprotovali legalizaciji zaokroženih območij črne gradnje, v katera bi bil vključen tudi kakšen zamudnik plačila depozita (ki bi ob legalizaciji tako ali tako plačal komunalni prispevek) in na ustavnem sodišču dosegli razveljavitev tistih določil "državnega" pravilnika, ki naj bi legalizirala tudi kakšnega "zamudnika".

Zaradi nesmiselne investicijske vneme pa je ista ekipa na OUP, ojačana z županom Jankovićem, podžupanom Koželjem in načelnikom Gajškom, z veljavnim občinskim prostorskim načrtom (OPN MOL) v letu 2010 "nesrečo" črnograditeljev prenesla še na množico legalnih graditeljev v Posavskem in Polhograjskem hribovju. Inflacija novih 618 hektarjev nezazidanih stavbnih zemljišč na najboljših kmetijskih zemljiščih (čez noč vrednih okoli 3 milijarde evrov nove davčne osnove), ki naj bi omogočila zidavo več kot 80.000 novih stanovanj (tačas ko demografske projekcije prebivalstva kažejo na upadanje z današnjih 270.000 na 240.000 prebivalcev, za kar zadoščajo zgostitve v sklenjenem mestu), je terjala nadomeščanje kmetijskih zemljišč v dimenziji 501 hektar z navideznim(!?) krčenjem gozdov in "prekvalifikacijo" nekaterih dejanskih stavbnih zemljišč v navidezna kmetijska.

V Posavskem hribovju so namesto da bi registrirali dejansko stavbno zemljišče k 500 hišam tudi v gručah nad 10 hišnih številk, administrativno določili ta zazidana zemljišča za najboljša kmetijska (v Polhograjcih pa, recimo, k gruči osmih razpršenih hišnih številk na Podutiški ali k gruči strnjenih sedmih na Mladinski). To razpršeno gradnjo so pustili brez statusa v nasprotju s 30. členom "državnega" pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave OPN ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje… (Ur. l. RS 99/07), kjer je določeno, da se obstoječo razpršeno gradnjo na gričevnatih območjih opredeli kot "posebno zaključeno območje poselitve", seveda, z vestno določenim stavbnim zemljiščem, skupnim sanacijskim OPN in, seveda, brez diskriminacije "črne" gradnje v nadaljnjih upravnih postopkih legalizacije po predpisih o graditvi. Določbo, da se razpršena črna gradnja tudi v večjih gručah ne more legalizirati, si je ta ekipa izmislila in jo predpisala brez osnove v slovenskem pravnem redu.

Novinarju je anonimni vir zamolčal, da so na OUP 20. marca v aktualni proceduri spreminjanja in dopolnjevanja veljavnega odloka o OPN MOL - izvedbeni del pridobili smernice ministrstva za kmetijstvo in okolje, da jih niso upoštevali in iz osnutka odloka niso umaknili "nadomeščanja kmetijskih zemljišč (karta 9)" v dimenziji 501 hektar, kar bi omogočilo odstranitev administrativne blokade ureditve vprašanja razpršene gradnje na gričevnatih območjih Ljubljane, vključno z legalizacijo črnih gradenj. Zakaj je Čerin dal na dnevni red 15. seje mestnega sveta in v javno razgrnitev pomanjkljivo in neusklajeno gradivo dopolnjenega osnutka akta takoj po pridobitvi smernic ministrstva, čeprav Jankovićev sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev… z dne 7. aprila 2011 določa rok "3 mesece po pridobitvi in uskladitvi(!) smernic nosilcev urejanja prostora", in zakaj je mestni svet obravnaval neusklajeno gradivo, ne da bi ga predhodno obravnaval pristojni Koželjev odbor za urejanje prostora in urbanizem, bo odgovorila analiza pretekle in aktualne "sistemske korupcije" ob občinskem prostorskem načrtu.

Miha Jazbinšek, Ljubljana

Komentarji

Uredništvo Dnevnik.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike poziva, naj pri izražanju mnenj upoštevajo pravila komentiranja. V prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora na spletu, ki je po zakonu kazniv, smo se pridružili nacionalnemu projektu Spletno Oko. S klikom na gumb Spletno Oko lahko prijavite komentar, za katerega domnevate, da je sovražen. Prijavo prejmeta upravitelj portala in prijavna točka Spletno Oko, ki jo obravnava le v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine.

Kolumnisti Vse kolumne