Kot boste prebrali, ne gre za kič, ampak za kinč, star germanizem, ki pomeni okras oziroma nakit (dosti pogosteje se je uporabljal kot pasivni deležnik "okinčan"). Pesem sicer ni neki literarni dosežek, a bi kot popravek vaši napaki bila vredna objave, saj si še danes ni težko predstavljati blejskega otoka kot kamna - dragulja v vodnem prstanu. Razmislite!
Opomba uredništva: pesmico z veseljem objavljamo, da si jo bo tudi naš tiskarski škrat za vekomaj zapomnil.
Bleško jezero
Otok bleški
Kinč nebeški
Kranjske zemlje ti!
Venc iz raja
Te obdaja, -
Vse se veseli.
Vali igrajo
Ribe imajo
Dobrovoljni ples,
Ladja giblje
Se in ziblje
Nas h Kraljic' nebes.
Z verhne srede
Skale blede
Stari Grad je rob;
Če od Grada
Mutast strada
Stermi babji zob.
Kdor si tukaj
Le zaukaj
Tu brez vse skrbi!
Krajna mati
V svojim zlati
Draga naj živi!