Niti besedice jima niso namenili, in to ob dejstvu, da se je zelo pred kratkim zgodil nezaslišani zločin, ko so Izraelci namenoma napadli novinarski šotor in pri tem ubili pet arabskih novinarjev, ki so si še drznili poročati o stanju največjega koncentracijskega taborišča na svetu. Pa bi morali zvoniti vsi novinarski zvonovi brez prestanka, vse dokler se mednarodna skupnost ne bi končno odločila in naredila, kar bi že zdavnaj morala – omogočiti Palestincem življenje v miru.
Zatorej se sprašujem, kje je novinarska solidarnost, kje je profesionalizem novinarjev, ki bi morali vsak dan poročati o tej palestinski tragediji in razgaljati vso pokvarjenost sionizma. Očitno zaman upam, da se bo to zgodilo. Zagotovo pa bo veliko dragocenega informativnega časa tudi v prihodnje šlo za zmedena poročila o dogajanju v Ukrajini in o »premišljenih« potezah Trumpa, pa o »hudem« prizadevanju Evrope, da se zagotovi zmaga za vsako ceno v Ukrajini ob neskončni servilnosti Ameriki, ki si s pomočjo orožja in ekonomskih sankcij skuša še naprej ohranjati status svetovnega žandarja.
Kot redni udeleženec protestov v podporo Palestini opažam tudi to, da naj bi bili naši protesti visoko rizični, vsaj sodeč po popolni opremi policistov, še posebej pred konzulatom ZDA. Na zadnjem je bilo to več kot očitno, pa čeprav nas je bilo samo dobrih tisoč (po ocenah novinarjev le nekaj sto!), nadvse mirnih in dostojanstvenih. A se naše število iz protesta v protest povečuje, z nami pa je tudi vedno več pomembnih javnih osebnosti.
Zato še enkrat klic novinarjem – vi ste in morate ostati vest človeštva, strašansko je odgovorna in težka vaša naloga v času, ko so se izgubile vse vrednote in ideali in ko ekstremizem prevzema pobudo. Civilna družba je zagotovo na vaši strani, za ostale segmente družbe pa nisem ravno prepričan, da si želijo poštenega novinarstva.
Srečo Knafelc, Krvava Peč
