Aleš Primc, večni prisesanec na državne jasli, je stari znanec z največ izkušnjami, saj ima v nogah obilo tovrstnega treninga. Briga njega za trošenje davkoplačevalskega denarja, potrebnega za izvedbo referenduma. Videli bomo, ali bo Primcu uspelo zbrati 40.000 podpisov ali ne, dejstvo pa je, da je svoboden človek, zato mu njegovega početja (če se s tem strinjamo ali ne) ne moremo preprečiti. Zatorej, gospod Primc, imeli ste možnost, izbrali ste jo zato, ker ste svoboden človek. Upam, da razumete, kaj vam želim povedati.
Milena Miklavčič, njeno poslanstvo, ko že več kot pol življenja obiskuje starejše in bolne, jih drži za roke, objema in posluša njihove zgodbe, je resnično spoštovanja vredno. Navkljub temu je njeno izjemno delo le ena stvarnost, nekaj povsem drugega pa je čutenje in gledanje trpljenja bolečin najbližjih in najdražjih. Zato mi dovolite, gospa Miklavčič, da vam povem, da v strahotnih bolečinah ni ničesar dragocenega, še manj pa je spodobno v mukah odhajati na drugi svet.
Gospod nadškof Stanislav Zore je na praznik Marijinega vnebovzetja na Brezjah daroval mašo, v kateri je poudaril dostojanstvo človeškega telesa in med drugim poudaril, da je RKC varuh človekovega življenja od njegovega spočetja do smrti. Ker sem nepoučena glede maš in pridig, menim, da ni primerno, da izražam svoje mnenje o vsebini nečesa, česar ne razumem. Pa vendarle, gospod nadškof Zore, ali se strinjate s tezo, da je sleherni posameznik svoboden človek? Če je vaš odgovor pritrdilen, potem pustite svobodnemu človeku, da svobodno odloča tudi o svojem življenju in ga pri tem ne ovirajte.
Dejstvo je, da nihče noče starejših odstraniti iz življenja, nihče jih noče zastrupiti, nihče jih ne sili v samomor in nihče jim ne bo dal vrvi v roke. Zakon o prostovoljnem končanju življenja omogoča zgolj možnost in izbiro, da se človek odloči sam. To je vsa umetnost zakona, v katerem je veliko varovalk, in če bodo veliki nasprotniki Primc, Miklavčič in Zore zakon temeljito prebrali, bodo morebiti končno razumeli, kaj pomenita besedi svobodno odločanje.
Tatjana Lanjšček, Ljubljana
