Zanj je glasovalo 22 % vseh volilnih upravičencev oziroma dobra petina ali 378.917 od 1.692.371. In to naj bi bila prepričljiva večina? In če ne bi bil referendum priklopljen evropskim volitvam, ne bi bil dosežen niti kvorum. To je bila prepričljiva manjšina. Ne zavajajte ljudi še naprej, ker se večina sploh ni zavedala, o kako pomembnem vprašanju so odločali.
Poseg v človeško življenje s ciljem končati življenje je nasilna smrt in je v nasprotju s temeljnim postulatom humanosti ter drugače tudi ne more in ne sme biti. Zdravništvo že pri predčasni prekinitvi življenja pred rojstvom krši svojo prisego in sedaj naj bi jo še pri koncu življenja. Pustimo ob strani ideološke floskule o svetosti ali nedotakljivosti življenja na eni in svobodni volji posameznika o PPKŽ kot pravici vsakega, da odloča o koncu svojega življenja, na drugi strani. Dejstvo je, da bi bilo manj nasilja nad življenjem in več spoštovanja do lastnega in življenja drugih, če bi se v čim večji meri držali omenjenih načel človečnosti.
V predreferendumskem in tudi poreferendumskem času se je pokazala nestrpnost do tistih, ki imamo drugačno mnenje. Nasprotniki s(m)o bili deležni tudi žaljivk, zasmehovanja in poniževanja, kar velja predvsem za zdravnike. Zdravništvu predvsem glavni protagonisti stalno očitajo paternalizem (tudi meni osebno), čeprav ne izvajamo aktivne evtanazije, niti ne pomagamo pri PPKŽ, pomagamo pa s simptomatskimi ukrepi paliativne medicine ob upoštevanju zakona o pacientovih pravicah. In to je za dostojno starost in dostojanstveno smrt povsem dovolj in prav. Ali ravnanje neke komisije, ki bo odločala tako rekoč arbitrarno, pa ni paternalizem?
Kot je bilo že ničkolikokrat omenjeno, se je bati predvsem zlorab in tako imenovanega fenomena spolzkega klanca, kar pomeni širjenje »indikacij« za tak drastičen ukrep, kot je nasilna – navidezno pa sicer prostovoljna – prekinitev življenja. Nobenega zakona, pa če ima še toliko varovalk, ni nemogoče zlorabiti in konflikta interesov in drugih možnih zlorab povsem preprečiti. A kakšnih? Na to naj si pa vsak odgovori sam, saj je odgovor zelo preprost.
In zakaj moramo biti zdravniki proti ZPPKŽ? Ne zaradi naše prisege, ki jo kršimo že pri začetku življenja in sedaj naj bi jo še ob koncu. Zaradi vsega povedanega in ker imamo v rokah toliko načinov za prekinitev življenja, da se bodo verjetno našli posamezniki, ki bi (bodo) ta postopek brez zadržkov izvajali in izkoriščali za osebne interese in koristi.
Marjan Fortuna, Kranj
