Mineva eno leto, odkar so slovenski in italijanski Kras prizadeli katastrofalni gozdni požari. Čeprav ti požari v Sloveniji na srečo niso zahtevali življenj, pa so povzročili gmotno škodo v višini skoraj 27 milijonov evrov.
Podnebna kriza je postala tako pereča, da tovrstnih ekstremnih vremenskih dogodkov ne moremo več odpisati kot izredne pojave. Znanstvena dognanja jasno kažejo, da bodo v prihodnje še pogostejši in še bolj ekstremni. V letošnjem letu smo bili v Evropi že priča več mesecev trajajoči suši, ki je škodovala našemu kmetijskemu sektorju. V Franciji in Španiji so se že marca spopadali s požari v naravi, Italija pa se sooča s posledicami katastrofalnih poplav v Padski nižini.
Posledice spreminjajočega se podnebja niso vedno smrtonosne, a kljub temu vplivajo na vse vidike naših gospodarstev in družb: zaradi suše, vročine in neviht se zmanjša pridelek, zaradi pomanjkanja hladilne vode, ki se uporablja v industriji in pri proizvodnji energije, so obrati prisiljeni ustaviti proizvodnjo, ekstremno deževje zaliva kleti, odplavlja rodovitno vrhnjo plast tal in ovira dostopnost cest, zaradi nizkih vodostajev v hidroelektrarnah ni mogoče proizvajati električne energije, nekoč rodovitna tla so ogrožena zaradi dezertifikacije, prav tako se širijo škodljivci, kot je zalubnik, ki uničujejo evropske gozdove, ogroženo pa je tudi naše zdravje, saj smo čedalje bolj izpostavljeni boleznim, povezanim z vročino, in »tropskim« boleznim, kot je denga, ki se vse pogosteje pojavlja tudi na evropskih tleh.
Nikomur ni prihranjeno. Ekstremni podnebni pojavi po vsej Evropski uniji že zahtevajo življenja in povzročajo gospodarsko škodo v višini več kot 12 milijard evrov na leto, večinoma brez zavarovalnega kritja (ker zavarovanje ni sklenjeno ali ga ni mogoče skleniti). Hkrati se Evropa segreva hitreje kot druge celine in vse bolj verjetno je, da bomo že to desetletje presegli mejo dviga temperature za 1,5 stopinje Celzija, določeno v Pariškem sporazumu.
Vem, da lahko stalno opozarjanje na podnebne spremembe pomeni hudo duševno obremenitev ali celo povzroči obup. To še posebej velja za mlajše generacije. Obsežnost tega izziva pomeni, da si ne moremo zatiskati oči in še naprej ravnati kot doslej. A vsekakor ne pomeni, da moramo obupati – daleč od tega.
V evropsko zakonodajo smo pravkar vključili vrsto politik, ki nam bodo pomagale veliko hitreje zmanjšati emisije, in tudi druge države po svetu krepijo svoje podnebne ukrepe. To pomeni, da se moramo pripraviti.
EU bo spomladi naslednje leto objavila prvo oceno podnebnih tveganj. Ta analiza bo pokazala, kako bi lahko sedanje in prihodnje podnebne spremembe vplivale na okolje, gospodarstvo in širšo družbo v Evropi. Služila bo kot vodilo za nadaljnje ukrepanje.
Hitro razvijamo orodja, s katerimi se bomo lahko bolje zaščitili. Med drugim izboljšujemo svoje odzivanje na vse večjo nevarnost požarov v naravi z uporabo satelitskega spremljanja in krepitvijo flote za gašenje požarov, ki bo že letošnje poletje dvakrat večja.
Izvajajo se tudi številni drugi evropski projekti, namenjeni zaščiti kmetijstva in zagotovitvi prehranske varnosti tudi v času suše in poplav, hlajenju mest s sajenjem dreves in izboljševanjem urbanističnega načrtovanja ter zagotovitvi pripravljenosti naših zdravstvenih in energetskih sistemov s stresnim testiranjem in posodabljanjem infrastrukture, kot so bolnišnice ali elektrarne. Vendar moramo storiti še več.
Za zagotavljanje pripravljenosti so seveda potrebne naložbe, a njihovi stroški niso primerljivi s stroški, ki bi jih povzročilo neukrepanje.
V gospodarskem smislu so ekstremni vremenski dogodki, kot so bile lani poleg poletnih kraških požarov tudi jesenske poplave, zelo škodljivi. V 59 občinah, ki so jih prizadele te poplave, je bilo škode za skoraj 28 milijonov evrov.
Z boljšo pripravo domov, infrastrukture, gospodarstva in zdravstvenih sistemov na podnebne spremembe bomo v prihodnosti prihranili denar, predvsem pa rešili življenja.
Kajti ne smemo pozabiti človeškega davka, ki ga je že terjala ta kriza. V skoraj vsakem delu Evropske unije je že prišlo do smrtnih žrtev neposredno zaradi nesreč, povezanih s podnebjem. Zaslužijo si, da se jih spominjamo in da prisluhnemo njihovim zgodbam. Zato so Evropski parlament in države članice 15. julij razglasili za evropski dan spomina na žrtve globalne podnebne krize. Ta dan naj bi se zbrali, da se jim poklonimo in razpravljamo o poti naprej.
Poletje z zaostrovanjem podnebne krize postaja posebej smrtonosni letni čas. Zaradi vročinskih valov se število smrti namreč poveča, predvsem v ranljivih skupinah prebivalstva, kot so starejši.
Dan spomina naj bi nam vsem služil kot opozorilo in poziv k takojšnjemu ukrepanju za čim večje zmanjšanje posledic podnebnih sprememb. Moramo namreč zaščititi to, kar nam je vsem najbolj dragoceno: življenje in zdravje naše družine in prijateljev. x
