Strokovnjaki so v letu 2024 predstavili vrsto različnih podlag, ki opravičujejo naložbo v izgradnjo drugega tira gorenjske železnice in menim, da so strokovni argumenti že povsem izčrpani glede na dejstvo, da je pri pripravi dokumentacije sodelovalo več kot sto slovenskih vrhunskih strokovnjakov. Udeležil sem se dveh predstavitev Državnega prostorskega načrta za nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Kranj/Naklo z okoljskim poročilom (DPN) v Medvodah (18. 6. 2024) in Ljubljani (20. 6. 2024). Prebral sem tudi pripravljeno vsebino obsežne dokumentacije in 30. 8. 2024 osebno poslal pripombe ministrstvu za naravne vire in okolje. Poštno povratnico sem prejel 2. 9. 2024. Odgovora do danes še nisem prejel. Strokovni argumenti me res niso prepričali. Želim namreč odgovor na vprašanje, zakaj ni mogoča varianta izgradnje sodobnega železniškega tira ob gorenjski avtocesti in kaj je razlog, da se ponovno ne preuči tudi te variante, ki je pred časom že bila razdelana.
Slovenska prestolnica je ena redkih v svetu, ki nima železniške povezave z edinim slovenskim mednarodnim letališčem, ki je zdaj v nemški lasti. Povprečno inteligentnemu človeku je najbolj logična varianta železniške proge ob gorenjski avtocesti. Železniški tir ob gorenjski avtocesti bi omogočal doseganje hitrosti mednarodnih potniških vlakov med 200 in 300 km/h (za razliko od 100–160 km/h po predvidenem DPN), tranzitni tovorni promet bi potekal najhitreje čez slovensko ozemlje, ki je že namenjeno cestni infrastrukturi z vsemi negativnimi učinki. Verjetno je tudi najlaže pridobiti zemljišča, saj je ob avtocesti večina prostora že v državni lasti.Če je oblasti vsaj malo mar za slovenske državljane, ki bodo prebivali ob gorenjski železnici in prenašali vse negativne posledice bistveno povečanega števila in dolžine tovornih kompozicij iz vse večje Luke Koper proti državni meji za češkega lastnika tovornega prometa, ki za razliko od potniškega prinaša dobiček, in če je tej isti oblasti vsaj malo mar za slovenskega kmeta, ki bo ostal brez velike količine kmetijskih zemljišč, Slovenija pa bo s tem še zmanjšala prehransko samooskrbo, sem prepričan, da lahko začnejo pri sprejemanju odločitev uporabljati tudi zdravo kmečko pamet.
Državljani Republike Slovenije nismo neumni in si zaslužimo živeti v lepi, prijazni in pošteni Sloveniji. Slovenci smo dovolj pametni, da lahko ubiramo svojo pot in ni nam treba kar naprej kopirati in uvažati predvsem slabih tujih praks. Razmišljajmo raje s svojo glavo in poleg stroke uporabljajmo tudi zdravo kmečko pamet s ciljem ohranitve prostora za državljane in Slovenijo. Verjetno si večina prebivalstva ne želi živeti v povsem pozidani Sloveniji. Zanima me tudi strateško vprašanje načrtovanja sodobne gorenjske železnice glede poteka trase iz Kopra preko oziroma mimo Ljubljane. Tovorne vlakovne kompozicije še vedno vozijo čez center najlepšega mesta na svetu do Zaloga, kjer lokomotive obrnejo in ponovno pošljejo čez center Ljubljane in naprej do avstrijske meje. Verjetno je že vse domišljeno, ali pa bodo odgovorni post festum iskali nove rešitve ter krpali nedomišljene in neučinkovite izvedbe infrastrukturnega projekta?
Prosim skratka ministrstvo za infrastrukturo in ministrico Alenko Bratušek za odgovor na vprašanje, kje bo potekala trasa gorenjske železnice mimo Ljubljane. Prosim tudi za odgovor, kje bo potekala gorenjska železnica od Kranja do avstrijske meje in kako bo rešen predor skozi Karavanke. Dodajam še vprašanje, kdaj bo vas Medno dobila prehod za pešce čez regionalno cesto Ljubljana–Medvode, da bodo lahko državljani varno prečkali cesto s prenovljenega železniškega postajališča Medno ter čez viseči most preko Save v in iz Vikrč, ko ta bo, saj vemo, da starega ni več zaradi poplav v letu 2023. Pri predstavitvi DPN je bilo veliko govora o povečanju varnosti, a kako naj zaupamo izrečenim besedam, če Medno še leta 2025 nima varnega prehoda za pešce.
Upam in želim si, da v Sloveniji končno prevladajo neobremenjene strokovne presoje, zdrava kmečka pamet ter skrb za ljudi, prostor, za katerega smo odgovorni in državo. Odločevalci ste odgovorni, da sprejemate najboljše odločitve za dobrobit slovenskih državljanov in državo Slovenije in ne škodljivih, kot je primer Magna, ne glede na to, katera politična opcija vlada. Služiti državi pomeni veliko čast, največjo možno odgovornost in največjo stopnjo integritete pri sprejemanju odločitev.
Matjaž Skobir, Stanežiče
