Če je res tako, se je treba vprašati, zakaj se je treba zadeve, o kateri se ne strinjajo, lotiti z najhujšimi topovi, kot so referendumi, ki nesoglasja v koaliciji širijo tudi med volivce in v siceršnjo domačo ter tujo politično javnost. Ali naj jim res verjamemo, da bodo ob napovedi dveh referendumov dopoldne marljivo in tvorno upravljali državo, popoldne pa se bodo v referendumskih kampanjah prepirali med seboj?
Mogoče je čas, da se vprašamo, zakaj med mandati padajo vlade? Običajno ne zaradi diskretnega, sistematičnega, načrtnega in potrpežljivega delovanja opozicije zunaj in znotraj parlamenta, ki privede do spremembe političnih razmerij in povzroči zamenjavo vladne koalicije ali pa predčasne volitve. Vlade padajo zaradi majhnih nesporazumov in zapletov, od katerih vsak zase ni vreden veliko, v spletu okoliščin in skupaj z nehotenimi posledicami pa povzročijo razmere, v katerih se vlada razleti sama od sebe. Skratka, vlade padajo na bananinih olupkih. Posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov je en tak olupek, če bomo imeli še posvetovalni referendum o Natu, bomo imeli kar dva.
Pred časom sem zapisal, da koalicijo v zadnjem letu čakajo težki časi, saj jo bo opozicija želela vreči iz ravnotežja in ji onemogočati normalno delo in krasti čas z raznimi interpelacijami in referendumi. No, vsaj deloma sem se zmotil, koalicija si referendume, ki polarizirajo javnost in vnašajo spore v koalicijo, organizira kar sama. Iz tega se lahko izkopljejo samo tako, da se odpovedo obema in odidejo čimprej na počitnice.
Večer
