Naj spomnimo: 19. 2. 2025 je Atelje Marka Mušiča prejel obvestilo Dejana Jurkovića, vodje sektorja za investicije v železnice (DRSI), o odstranitvi notranje ureditve postajnega poslopja junija 2025. Dopis Marka Mušiča informira, da ima na podlagi zakonodaje pravico, da pred pričetkom rušitvenih del obstoječe stanje fotografira. Sporočilo je bilo uvod v polemiko in reakcijo javnosti v sredstvih javnega obveščanja. Izgleda, da je DRSI namen rušitve notranje opreme Ateljeja Marka Mušič morda res opustil, saj sta ministrstvo in direkcija za infrastrukturo kasneje v medijih izjavila, da bo Mušičeva notranja ureditev ostala nespremenjena in namenjena potnikom. Ali res in kako naj verjamemo?
Po omenjeni izjavi pristojnih, da ostane ureditev javnega, potnikom namenjenega pritličja nespremenjena, se začne v avgustu nerazumljivo, nenapovedano in nesprejemljivo rušenje tlaka prvega perona, ki je nesporni in neločljivi sestavni del izvorne stavbe iz 1848. Torej nedotakljive stavbne dediščine in neločljivega sestavnega dela ureditve pritličja, ki naj bi bilo po zagotovilih ministrstva in direkcije za infrastrukturo v celoti ohranjeno. Navsezadnje tudi vodja sektorja za investicije v železnice, kolikor vemo, po prvem pismu, obvestilu o rušenju notranje ureditve pritličja, še ni poslal drugega obvestila o njeni ohranitvi, kar sta medijem poudarila ministrstvo in direkcija za infrastrukturo.
Atelje Marka Mušiča je zmagal na javnem anonimnem dvostopenjskem urbanistično arhitekturnem natečaju za novo ljubljansko potniško postajo. Pričel je s prvo etapo realizacije – statično obnovo konstrukcije, obnovo fasad in notranjo ureditvijo postajnega poslopja v sodelovanju z restavratorsko stroko (Šumi, ZVKD, Restavratorski center) v letih 1986–1996, z investicijo v današnji vrednosti preko 50 milijonov evrov. Postajno poslopje je bilo vhod na železniško postajo s pripravljeno povezavo z novo postajno dvorano nad tiri.
Mušičevo zasnovo dvorane nad tiri so prevzeli sedanji projektanti, ki pa projekta niso pridobili na natečaju. Spremenili pa so bistvo projekta, da mora vhod v Potniški center Ljubljana potekati skozi obstoječe postajno poslopje, ki mora ostati v funkciji sprejemne dvorane mesta. Kot je zapisal dr. Šumi, »da mora stara železniška postaja ostati ključna stavba celotnega postajnega kompleksa«.
Kaj v resnici nameravata MOL in Slovenske železnice z obstoječim postajnim poslopjem, pa nam pristojni, razstava v podhodu in tudi omenjeni članek v Dnevniku ne povedo.
Milan Zdravko Kovač, u. d. i. a., Ljubljana
