Ljubljana in Slovenija sta sicer najbolj prikupni. V nekaterih pogledih ima Ljubljana celo boljšo kakovost bivanja kot celo svetovni šampion Dunaj, a šteje predvsem velikost trga. Ljubljana je dosti bolj podobna, recimo, Gradcu. Podobna velikost, podobno letališče, univerza, kultura, Ljubljana sicer je eno od glavnih mest v EU, a to ne šteje veliko. Gradec, ki ima, mimogrede, komunistično županjo (kar seveda ne pomeni, da sta si ljubljanski župan in graška županja v čemerkoli tudi dejansko podobna), pač nikoli ne bo Dunaj, četudi avstrijska štajerska metropola ima, recimo, Magno. Še to: kar nekaj avstrijskih podjetij je vodenih iz Nemčije, seveda primerjava tudi tu ni posrečena, a ne pozabimo: velikost trga šteje, tudi na majhnih moraš imeti spodobne domače prodajnike, a glavni strategi ne sedijo v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in tudi na Dunaju ne.
To, da je Ljubljana revnejša za nekaj nekaj direktorskih mest, tudi zaradi davkov, je sicer vredno obžalovanja. A glavni problem je, kako slovenska politika škodi vsem ambicioznim ljudem, ki se nikoli ne bodo izselili. Previsoki davki in prispevki, pravičniški inšpektorji, birokracija, nezmožnost, da bi uspešnim sodelavcem direktor izplačal dober bonus, da bi jih lastnik stimuliral z notranjim delničarstvom, še in še – to so dušilci ne samo multinacionalk v Sloveniji, temveč vsega, kar imamo tisti, ki bomo vselej domačini. Uničevalci ambicioznosti, gremo v odklop. finance.si
