Tisti, ki raziskujejo možgane, so ugotovili, da se misli, besede, ki jih pogosto ponavljamo, shranijo v del možganov kjer niso več predmet racionalne presoje. Ali se to dogaja Katoliški mladini, ko njeni vojaškega znanja željni člani ponavljajo »in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega«?
Bog, ki potrebuje tako mladino, gotovo ni vsemogočen, velikodušen, ljubeč … Je takšen, kot je ta mladina. Vprašanje je, ali je »Bog« naredil tako mladino, ali pa je ta mladina naredila takega boga? (Moj šestletni sorodnik je zabrusil staršem, ki niso odobravali njegovega obnašanja: »Takega me je bog naredil«. In verjetno ima takšen odgovor tudi kakšen »starejši« otrok.)
Majda Koren, Ljubljana
