Zagotovo jo je ustvaril, da bi si z njo kaj pomagal, od nje pridobil čim več koristnih in uporabnik nasvetov o tem, kdaj in kako početi, da bi mu bilo življenje lažje in lepše. Pa jo dajmo vprašati v zvezi z odločitvami, ki jih vse pogosteje sprejemajo vodilni ljudje v Bruslju in ostalih evropskih prestolnicah, v naši tudi, glede oboroževanja. Dva odstotka BDP za obrambo več ni dovolj, čimprej na 3 %, in ker Trump grozi z umikom ameriškega ščita nad Evropo, če ne bo sama prešla na 5 % ter tako finančno razbremenila ZDA, je tudi ta cilj že zapisan. Načrt Ursule von der Leyen Rearm Europe – 800 milijard evrov v naslednjih 4 letih – je povsem skladen z željami največje, a tudi najbolj nevarne karikature voditelja najmočnejše sile sveta doslej. Razlog – pravijo gospe in gospodje na čelu Nata in EU – je grožnja, ki jo za našo varnost, za naše vrednote, za naš življenjski slog, za obstoj zahodne civilizacije predstavlja Ruska federacija, ki da kaže vse namere, ko bo končala z Ukrajino, napasti in pokoriti še vso celino. Po treh letih vojne je prevzela nadzor na borih 20 % Ukrajine in se pred njenimi droni mora braniti celo globoko na lastnem ozemlju. No, ampak voditelji že vedo, kaj vse zmore Putin, s katerim so do 24. februarja 2022, 25 let, odkar je na oblasti, vsi lepo prijateljevali.
Toda vprašajmo UI, kaj si misli o najnovejšem modnem hitu Zahoda – o oboroževanju. Aktiviral sem ChatGPT in prejel tale odgovor:
1. Povečanje napetosti – pospešena militarizacija bi lahko sprožila oboroževalno tekmo in dodatno zaostrila odnose z Rusijo ali drugimi velesilami.
2. Visoki stroški – povečanje vojaškega proračuna bi lahko šlo na račun socialnih in gospodarskih politik, kar bi lahko povzročilo notranja nesoglasja v Evropski uniji.
3. Diplomatska rešitev – namesto vojaške širitve bi lahko Evropa vlagala v diplomacijo, pogajanja in krepitev mednarodnih zavezništev. Odvisno je od strateških ciljev. Če bi želela ohraniti mir in stabilnost, bi EU lahko iskala druge poti, kot so diplomacija, energetska neodvisnost in tehnološki razvoj.
Ojej – bi rekel novi nemški kancler Friedrich Merz, če bi tole prebral. In bentil: »Kdo je dovolil, da so se mirovniki pretihotapili med ustvarjalci UI?« No, ni dvoma, da vse to on dobro ve, a ne ustreza cilju, ki si ga je zadal, in sicer tako kot neki njegov predhodnik pred 90 leti, iz Nemčije ustvariti prvo vojaško evropsko velesilo. In ker francoski kolega Emmanuel Macron ter poljski Donald Tusk nočeta zaostati, nenazadnje iz naslova zgodovinskega spomina, sta sprejela izziv in vsi trije, za njimi še vsi ostali z našimi vred, se že vneto merijo v igri »kdo bo več«. Kaj pa UI? Ah, je le brezdušen stroj. In ker umetni inteligenci nismo dali pravice odločanja, odločajo tisti, ki je od Boga dane ne premorejo dovolj, so pa zato poklicani.
Po volji ljudstva, ki volje skorajda nima več, opeharjeno in nategnjeno, kot je vse pogosteje. Kadarkoli in kjerkoli nekdo predlaga povpraševanje glede povečevanja obrambnih proračunov, ali bolj verjamejo ljudje UI ali oblasti, ki zagovarja in določa več davkoplačevalskega denarja za oborožitev države, slednja našteje vse mogoče razloge, da se preverjanje ljudske volje onemogoči. Tako, nazadnje, tudi pri nas. Državni zbor je po volji do vrha Nata kimajoče Golobove vlade in ob želji obrambnega ministra Sajovica sprejela v četrtek novo obrambno resolucijo, tokrat o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki predvideva za razliko od prejšnje radikalni dvig tovrstnih izdatkov na 2 % BDP že letos (prejšnja do 2030) in postopoma na 3 % do 2030. Levica, ki ji nasprotuje, si prizadeva za razpis referenduma o tem, a ji najbolj zvesti člani največje koalicijske stranke Svoboda že sporočajo, naj se ne trudijo, ker bodo že sami poskrbeli, da referenduma ne bo. Razlog? Odgovor je na dlani: bojijo se ga, vedo, da bi vladi pri tem ljudje pokazali rdeči karton, ji rekli, da bolj verjamejo umetni kot njeni inteligenci.
Aurelio Juri, Koper
