Ker je gradnja mogoča le na prostoru, do katerega ima investitor urejene lastniške pravice, bi moral investitor predhodno pridobiti nepremičnine, ki jih je po OPPN treba rušiti, ker so na predvidenih gradbenih parcelah načrtovanih novogradenj. V ta namen mora nepremičnine od lastnikov ali odkupiti ali pa pridobiti s prisilno preselitvijo v postopku razlastitve.
Ker mora investitor v primeru prisilnega prenosa lastniku zagotoviti vsaj enakovredne nadomestne bivalne in delovne pogoje, se v predhodni pripravi trudi z lastniki pogoditi za sporazumno pridobitev njegove lastnine. V ta namen naroči izdelavo ocene kot podlage za svojo ponudbo. Ponudba je sestavljena iz ocene vrednosti obstoječega stanovanja in ocene stroškov, povezanih s prisilno preselitvijo, ter premije za interes za sporazumno poslovno odločitev.
Skrbnejši vpogled v dogajanje odkupov na Masarykovi 24, 26 kaže, da nevešč investitor Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu (Unkiz) ni bil kos nalogi, zaradi česar nastajajo zamude pri izvedbi. Posledice so večplastne, od podražitve investicije do časovne zamaknitve pričetka izvajanja zdravljenja onkoloških pacientov. Poleg neustrezne komunikacije je razlog tudi v določitvi (ne)ustrezne ocene, ki stanovalcem ne omogoča ohranitve ekonomskega in socialnega bivalnega položaja.
Dnevnik 28. aprila 2025 v članku z naslovom »Ultimat UNKIZ učinkoval« navaja sporočilo Urada, ki vodi investicijo, da bodo po izboljšanju ponudbe »stanovanja prodali (skoraj) vsi«. Zavajujoče navedbe vršilca dolžnosti direktorja in sekretarja urada, da je treba upoštevati celotno ponudbo, ne pa zgolj ocenjeno vrednost kvadratnega metra, kažejo na popolno umanjkanje poznavanja problematike in razumevanja takega načina pridobivanja tuje lastnine.
Poleg ocene vrednosti nepremičnine za potrebe pridobitve primerljive, vsaj enakovredne nepremičnine, so prizadeti lastniki upravičeni še do vseh ostalih stroškov in do tako imenovane premije za voljnost sporazumne sklenitve prodaje. Stroka določanja vrednosti je zaradi redkih primerov sorazmerno skromna. Še pomanjkljivejša pa je pravna praksa, saj temeljno gospodarsko načelo, da ceno določa prodajalec in ne zainteresirani kupec, v takih primerih ni spoštovano. Zato cenilci namesto stroškov za ponujena primerljiva stanovanja uporabljajo podatke o cenah že prodanih nepremičnin, ki niso več na razpolago. Dodatno težavo pa povzročajo različna ministrstva, ki namesto strokovno utemeljenih vsebin predpisujejo birokratske procedure.
Podrobnejši vpogled razkrije vzroke, ki so za povprečnega bralca zaskrbljujoče nesprejemljivi. Zardi investitorjeve neustrezne ponudbe, ki temelji na neustrezni oceni, se celotni stroški investicije dražijo za zneske, ki več desetkratno presegajo vrednost nepremičnin, predvidenih za rušitev.
