Dogaja pa se nam to, kar so napovedali mednarodni prometni strokovnjaki, ko so v 90. letih videli načrt slovenskega avtocestnega križa. Napovedali so, da se bo tovorni promet zaradi evropske integracije in gospodarske rasti v kratkem času podeseteril. To se je tudi zgodilo, raste pa tudi osebni promet.
A treba je vedeti sledeče. Tedaj smo obljubili, da bomo začeli razvijati tudi druge potovalne načine. Avtoceste smo začeli graditi že v 70. letih. Zaveza državne prometne politike seže v leto 1990 in je vključevala tudi železnice. V resnici se nikoli ni izpolnila. Res je, da smo od leta 2009 povečali intenziteto vlaganja v železnice, toda nikakor nismo bistveno zmanjšali problema. Danes se to vidi tudi pri popravilu in obnavljanju posameznih odsekov avtocest. Večji ko je avtocestni sistem, več ga je treba popravljati. Tako je osnovno dejstvo vsake infrastrukture, zdaj se to dogaja na štajerski avtocesti. Pred leti je bilo podobno na severni ljubljanski obvoznici, in ko se zgodi kaj takega, pride do krčev. Nekaj podobnega se zdaj dogaja na Celovški ulici v Ljubljani.
Nismo razvili alternativ osebnemu prometu, niti avtobusnega prometa, še manj železniškega, in to je zaskrbljujoče. Rekel bi, da glede na trenutno vloženo energijo politike ne vidim rešitev, možnosti, da bi se ta slika spremenila, kajti promet bo naraščal, resnega odziva upravljavcev javnega potniškega prometa pa ni.
Sobotna priloga Dela
