Dne 12. 9. 2025 je bil pod zgornjim naslovom v Dnevniku objavljen prispevek Vida Draščka iz Vrhnike, ki pa je po vsebini o takratnih dogajanjih leta 1991 neobjektiven in glede slovensko-hrvaškega sodelovanja danes in v preteklosti – še posebej glede takih dogovorov Janše in Bavčarja s Hrvati avgusta 1990 in januarja 1991 ter sedanjega podpisa vojaškega sporazuma Slovenije s Hrvaško – negativen za Slovenijo. Vojaški sporazum Slovenije s Hrvaško ne more biti zlata vreden, kot piše Drašček, ker nas ponovno čisto po nepotrebnem vpleta v mednarodne probleme in v sovražnost Hrvaške s Srbijo ter s Srbi v Bosni. Janez Janša kot tedanji republiški sekretar za ljudsko obrambo in Igor Bavčar kot republiški sekretar za notranje zadeve sta v okviru SFRJ, avgusta 1990, tajno na Kočevskem sklenila nezakonit dogovor s Hrvati o tajnih pripravah obeh republik za razbitje Jugoslavije in napadih na enote in objekte JLA, dogovorila sta tajno izmenjavo podatkov o JLA in obljubila pošiljanje slovenskega orožja na Hrvaško že od 10. septembra 1990 naprej. Vse navedeno sta Janša in Bavčar počela brez zakonske in politične podlage v Sloveniji.
Janša in Bavčar sta v okviru tega tajnega in nezakonitega dogovora s Hrvati, kot je to danes znano, brez vednosti slovenske skupščine, predsedstva RS in Demosove vlade, tudi dejansko od 10. septembra 1990 iz Gotenice tajno pošiljala Hrvatom večje količine pehotnega, protioklepnega in protiletalskega orožja, rakete in topove ter strelivo slovenske teritorialne obrambe in milice. Skratka, Janša in Bavčar sta nezakonito razoroževala Slovenijo, jo izdala, varnostno in vojaško slabila in ogrozila že skoraj leto dni pred osamosvojitvijo. Podpisani nezakoniti sporazum Janše in Bavčarja s Hrvati januarja 1991 o koordiniranih aktivnostih rušenja Jugoslavije in oboroženih napadih na JLA, ki je bil samo nadgradnja dogovora iz avgusta 1990, se je junija 1991 izkazal kot še en hrvaški prelom zaveze in slabih namenov. Posledično imamo še danes s Hrvaško nerešeno državno mejo na kopnem in morju in številna odprta vprašanja oziroma probleme. Janša je Hrvatom brez politične in zakonske podlage že 5. julija 1991, v času slovenske sovražnosti z JLA, prodal večje količine orožja iz skladišča JLA v Borovnici in nadaljeval razoroževanje Slovenije. Prav tako ne drži Draščkova navedba, da so Hrvati v času slovenske vojne 1991 odpoklicali hrvaške pripadnike iz JLA. Tudi Hrvat Josip Černi, takratni stotnik oklepnih enot JLA, ni bil poveljnik motorizirane čete v vrhniški oklepni brigadi JLA, ker ta brigada sploh ni imela motoriziranih enot. Ko se je vrhniška oklepna brigada JLA že odpravljala iz Slovenije, je Josip Černi več kot mesec dni po prenehanju sovražnosti Slovenije z JLA svojevoljno zapustil JLA in se odpravil v rodno hrvaško Podravino v vojno na hrvaški strani proti srbskim paravojaškim enotam, ker se je takrat že začela državljanska vojna na Hrvaškem.
Jasno je, da se stotnika JLA Josipa Černija sredi septembra 1991 ni v ničemer reševalo, prav nasprotno, še maltretirali smo ga in zavlačevali njegov odhod domov v rodno Slavonijo. Černija smo na našem obrambnem ministrstvu še zasliševali in izpraševali ter prepričevali in tako zavlačevali njegov odhod domov na Hrvaško. Navedba, da so podatki, ki jih je o svoji enoti JLA na Vrhniki sredi septembra 1991 posredoval Černi na našem obrambnem ministrstvu, niti pod razno niso v ničemer vplivali na miren zaključek slovenske osamosvojitvene vojne, ki se je končala 7. julija 1991, več kot mesec dni pred tem. Pa tudi Černi je ves čas vojne in še dober mesec kasneje bil aktivni pripadnik oklepne brigade, poveljnik mehanizirane čete, bil je na nasprotni strani. Prav tako ugrabljanje nekaj častnikov JLA na Vrhniki na poti domov iz vrhniške oklepne enote JLA sredi oktobra 1991 s strani nekaj vrhniških civilistov kot Rambov na željo Andreja Lovšina iz Voma, ni v ničemer vplivalo na to, da je JLA konec oktobra 1991 rajši pustila v Sloveniji tanke, oklepne transporterje in drugo samohodno orožje iz vrhniške oklepne brigade, ker bi v nasprotnem ves ta vlak z orožjem pristal na Hrvaškem v hrvaških rokah, ki so septembra in oktobra 1991 že množično napadali vojašnice in skladišča JLA. Slovenske izkušnje iz bližnje zgodovine kažejo, da je za nas vedno bilo slabo s Hrvati sklepati vojaške sporazume.
Anton Peinkiher, Ljubljana
